Riojasaurus je bil rastlinojedi prosauropodni dinozaver in eden najzgodnejših velikih rastlinojedih dinozavrov. Riojasaurus je živel v zgornjem triasu, pred približno 225–219 milijoni let. Fosili so bili najdeni v provinci La Rioja v Argentini in vključujejo več nepopolnih okostij, skupno približno 20 osebkov. Vrsto je leta 1969 opisal argentinski paleontolog José F. Bonaparte. Ocenjena dolžina je približno 10 metrov, višina do bokov okoli 3 metre, teža pa je verjetno znašala približno 1–2 tone (ocene se razlikujejo glede na ohranjenost okostij).
Izgled in anatomija
Riojasaurus je imel težko, robustno telo, dolg vrat in dolg rep ter debele, masivne noge. Kosti okončin so bile za prosauropoda precej goste in močne, kar kaže na prirejenost k podpiranju velike telesne mase. Po drugi strani so bila njegova vretenca deloma olajšana z votlimi notranjimi prostori (pneumatičnost), kar je pomagalo znižati težo trupa. Za razliko od mnogih sorodnih prosauropodov je imel Riojasaurus štiri križna vretenca namesto običajnih treh, kar kaže na močno povezanost med hrbtenico in medeničnim obokom.
Način gibanja in prehranjevanja
Verjetno se je Riojasaurus počasi gibal na vseh štirih; skoraj enaka dolžina sprednjih in zadnjih okončin ter robustnost okončin nakazujeta na štirinožno hojo in togo, počasno držo. Ni dokazanih jasnih prilagoditev za redno vstajanje na zadnje noge, zato je bil verjetno primarno kvadrupeden. Kot rastlinojedi je prehranjeval z nizko do srednje rastjo vegetacijo — listi, praprotnice in ostalo rastlinsko gradivo razpoložljivo v triasnem okolju.
Paleoekologija in pomen
Riojasaurus je živel v okoljih, ki so bila verjetno sestavljena iz poplavnih ravnic in sušnejših predelov z raznoliko rastlinsko združbo. Kot eden zgodnjih velikih sauropodomorfov je pomemben za razumevanje evolucije velikosti in prehoda proti popolni kvadrupediji pri poznejših sauropodih. Odkritje številnih posameznikov na enem najdišču omogoča paleontologom primerjave rasti, variabilnosti in anatomije znotraj vrste.