Siamosaurus: siamski spinosaurid iz Tajske (zgodnja kreda)

Siamosaurus (kar pomeni "siamski kuščar") je mesojedi teropodni dinozaver iz zgodnje kredе na Tajskem. Poznamo ga skoraj izključno po fosilnih zobeh, zato so podrobnosti o njegovi zgradbi in natančni velikosti negotove. Na podlagi primerjav z drugimi spinosauridi so nekatere ocene domnevale, da bi lahko dosegel dolžino okoli 9,1 metra, vendar gre za zelo grobe ocene. Odkriti zobje so bili zelo podobni zobem spinosavra, zato paleontologi sklepajo, da je verjetno v veliki meri jedel ribe in druge vodne živali.

Odkritje in materiali

Siamosaurus je znan predvsem po posameznih zobeh, najdenih v zgodnokrednih sedimetih na območju Tajske. Zobje so tipično stožčasti, rahlo ukrivljeni in nimajo dobro razvitih nazobčanj, kar je pogosto značilno za spinosauride. Površina sklenine je lahko imela fine vzdolžne teksture ali rebraste vzorce, kar dodatno povezuje te najdbe s skupino spinosauridov. Zaradi omejenega števila in narave materiala pa ostaja razprava, ali so ti zobje zadosten dokaz za samostojno rodovno/vrstno opredelitev.

Velikost in videz

Ker manjkajo skeletni ostanki, so rekonstrukcije Siamosaurusa osnovane na primerjavah z bolj popolnimi spinosauridi, kot so Spinosaurus in Baryonyx. Verjetno je imel dolg, ozek gobec, prilagojen ulovu rib, dolge čeljusti in konice zob, primerne za stiskanje spolzkih plena. Nekateri spinosauridi so imeli tudi izrazit "jermen" ali jedro na hrbtu (navkreber rastjoče dolgo izrastke vretenc), vendar za Siamosaurus ni neposrednih dokazov, zato to ostaja hipotetično.

Paleoekologija in prehrana

Analize, kot so delo Romana Amiota in sodelavcev iz leta 2010, so primerjale zobe spinosauridov — v študiji so med drugim obravnavali Barionyx, Iritator, Siamosaurus in Spinosaurus — z zobmi drugih mesojedih dinozavrov. Ugotovitve so pokazale, da so spinosauridi verjetno živeli v zelo semiakvatičnih življenjskih slogih (delno v vodi, delno na kopnem). To pomeni, da so zasedali habitatе, podobne tistim, kjer so se gibali hrošči, krokodili in želve, ter da so se hranili predvsem z vodnim plenom, kot so ribe in mehkužci. Tak način življenja je tudi omogočal soobstoj več velikih plenilcev na istem območju brez neposrednega močnega tekmovanja za enak vir hrane.

Taksonomija in negotovosti

Ker so znani le zobje, nekateri raziskovalci Siamosaurus obravnavajo zelo previdno in ga uvrščajo med nomen dubium (torej dvomljivo ime), dokler ne bodo odkrite bolj prepričljive kosti ali bolj popolni ostanki, ki bi omogočili natančnejšo primerjavo. Kljub temu pa obstoječi dokazi kažejo, da so spinosauridi v zgodnji kredični Aziji predstavljali pomembno in raznoliko skupino plenilcev, ki so izkoristili vodne niše.

Pomen

Siamosaurus, četudi predstavljen le z zobmi, prispeva k razumevanju razširjenosti spinosauridov po svetu in njihove ekološke raznolikosti v zgodnji kredе. Najdbe na Tajskem kažejo, da so bili spinosauridi prisotni tudi v jugovzhodni Aziji in so zapolnjevali specialistične prehranske vloge v svojih okoljih.

Za dokončno razjasnitev statusa Siamosaurusa so potrebni bolj popolni fosilni materiali — predvsem čeljusti, vretenca ali okončine — ki bi omogočili varnejšo taksonomsko opredelitev in natančnejše rekonstrukcije njegovega videza in življenjskega sloga.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Siamosaurus?

V: Kaj vemo o velikosti siamosavra?

V: Kaj je Siamosaurus jedel?

V: Kaj je o spinosauridih ugotovila študija, ki jo je leta 2010 opravil Roman Amiot s sodelavci?

V: V katerih habitatih so živeli spinosauridi?

V: Kaj pomeni polvodni način življenja spinosauridov?

V: Katere druge mesojede dinozavre so poleg spinosauridov primerjali v študiji Romana Amiota in njegovih sodelavcev iz leta 2010?

Išči po črki