Svilnati morski pes (Carcharhinus falciformis) — opis, habitat in prehrana

Svilnati morski pes je velik in vitek morski pes z dokaj raztegnjenim, zaobljenim smrčkom, razmeroma poševno prvo hrbtno plavutjo s tupim vrhom, ki se nahaja za robovi prsnih plavuti, majhno drugo hrbtno plavutjo z izjemno dolgo prosto zadnjo konico (več kot dvakrat višja) in nizkim medhrbtnim grebenom (grebenom med hrbtnima plavutema). Prsne plavuti so dolge in tanke ter imajo temno obarvane konice. Svilnati morski psi so običajno temno sivi z bronastim odtenkom, včasih pa so zlato rjave barve. Njihova spodnja stran je bela. Z izjemo prve hrbtne plavuti so konice vseh plavuti temno obarvane; to je bolj vidno pri mladičih. Zgornji zobje so široko trikotni in poševni, postanejo bolj poševni proti kotu čeljusti, ki so močno prirezane in ob straneh močno nazobčane. Spodnji zobje so dvignjeni in imajo gladke robove. Na spodnji in zgornji čeljusti sta običajno 1 do 2 simfizična zoba. Kožni zobci so majhni, tesno nameščeni in se prekrivajo, zaradi česar ima koža gladko ali "svilnato" teksturo, po kateri je morski pes dobil svoje ime. Največja dolžina te vrste je 3,3 metra. Samci dozorijo pri dolžini 2,2-2,3 metra (9-10 let) in zrastejo do manjše velikosti kot samice, ki dozorijo pri dolžini 2,3-2,5 metra (12 let), vendar se te številke med različnimi populacijami te vrste razlikujejo. Svilnati morski pes tehta približno 350 kilogramov.

Prvi opisani primerek sta Johannes Müller in Jakob Henle leta 1841 poimenovala Carcharias (Prionodon) falciformis. Rodovno ime Carcharhinus izhaja iz grških besed "karcharos", ki pomeni "ostri", in "rhinos", ki pomeni "nos". Druga imena za svilnatega morskega psa so Squalus ali Prionodon tiburo, Gymnorhinus ali Gymnorrhinus pharaonis, Aprionodon sitankaiensis, Carcharhinus floridanus, Eulamia malpeloensis in Carcharhinus atrodorsus.

Svilnati morski pes je razširjen v tropskih in subtropskih vodah ter živi v Atlantskem, Tihem in Indijskem oceanu. V zahodnem Atlantiku je razširjen od ameriške zvezne države Massachusetts do Brazilije (vključno z Mehiškim zalivom in Karibskim morjem), na vzhodu pa od Španije do Angole. V zahodnem Indijskem oceanu in Rdečem morju je od Tanzanije do Mozambika, vključno z Madagaskarjem in Komori, v srednjem in vzhodnem Indijskem oceanu pa od Maldivov in Šrilanke do zahodne Avstralije. V zahodnem Tihem oceanu je od Kitajske do Nove Zelandije (vključno s Havajskimi otoki), v vzhodnem Tihem oceanu pa od Baje Kalifornije do Peruja.

Čeprav se svilnati morski pes večinoma pojavlja v pelagičnem območju, ga ne najdemo le v odprtem oceanu, temveč so ga zabeležili tudi v globinah do 18 metrov (56 čevljev). Je aktiven in hiter morski pes, ki ima raje toplejše vode (približno 23 °C). Pogosto ga najdemo ob robovih celinskih polic in nad globokomorskimi grebeni, kjer je veliko virov hrane. Večinoma se giblje od površine do vsaj 500 metrov, vendar so ga ujeli tudi nad vodo, globoko do 4000 metrov. Študije kažejo, da so v skupinah svilnatih morskih psov svilnati morski psi različnega spola, vendar enake velikosti. Mlade svilnate morske pse je mogoče najti v obalnih gojiščih, odrasle pa v globljih vodah daleč na morju.

Svilnati morski pes se prehranjuje predvsem s kostnimi ribami, kot so tuna, skuša, sardine, morske polenovke, glavači, morski klen, morski somi, jegulje, svetilke, filefish, triggerfish in ježevci. V njegovi prehrani so tudi lignji, papirnati nautilus in plavajoče rakovice, fosilni dokazi pa pričajo, da se je prehranjeval z mrtvimi kiti. Zaradi dobrega sluha in lovske taktike so ti morski psi odlični lovci. Običajno sodelujejo skupaj, da na površje "poženejo" skupine majhnih rib in jih tako ujamejo v past. Ko so ribe tesno skupaj, jih svilnati morski psi z veliko hitrostjo napadejo in pogosto pojedo celotno skupino rib.

Svilnati morski pes je živoroden, kar pomeni, da se rodi v živo. V zahodnem delu severnega Atlantika se samice parijo pozno spomladi (maj-junij) in rodijo v istem obdobju, vendar v naslednjem letu, kar pomeni, da obdobje brejosti traja 12 mesecev. Število mladičev v leglu je 6-14 v zahodnem Atlantiku, 9-12 v vzhodnem Atlantiku, 9-14 v zahodnem Indijskem oceanu in 2-11 v osrednjem Indijskem oceanu. Mladiči prvih nekaj mesecev preživijo na koralnih grebenih, do prve zime pa se preselijo v odprti ocean. V zahodnem delu severnega Atlantika so vzrejna območja vzdolž karibskih otokov.

V angleščini se svilnati morski pes v vzhodnem Pacifiku imenuje tudi "morski pes, ki žre mreže", ker se pogosto ujame v mreže za ribolov tunov. Svilnati morski pes se imenuje tudi "črni morski pes", "sivi morski pes", "oljčni morski pes", "grebenski morski pes", "grebenski morski pes", "srpasti morski pes", "srpasti svilnati morski pes" in "srpasti morski pes". V drugih jezikih se svilnati morski pes imenuje "cação" (portugalsko), "cazon" (špansko), "cazon de playa" (špansko), "cazón-tiburón" (špansko), "haukkahai" (finsko), "jaqueta" (špansko), "jaqueton" (špansko), "kanhaai" (nizozemsko), "karcharinos lios" (grško), "kurotogarizame" (japonsko), "lombo preto" (portugalsko), "malie" (samoansko), "mandi sravu" (malajsko), "mangeur d'hommes" (francosko), "marracho sedoso" (portugalsko), "marracho-luzidio" (portugalsko), "mbamba menyo" (svahili), "moosi" (gudžarati), "mungsing" (javanščina), "mushi" (marathi), "papa" (svahili), "papa bunshu" (svahili), "pating" (tagalog), "requin soyeux" (francoščina), "seidenhai" (nemščina), "suga sura" (telugu), "syhaai" (afrikaans), "tiburón" (španščina), "tiburon jaqueton" (španščina), "tiburón lustroso" (španščina), "tiburón sedoso" (španščina), "tinterero" (španščina), "tollo" (španščina), "tollo mantequero" (španščina), "tribon berde" (Papiamento), "tubarão-luzidio" (portugalščina), "yu jereh" (malajščina), "yu pasir" (malajščina) in "zijdehaai" (nizozemščina).

Svilnati morski psi so zaradi svoje agresivne narave in velikosti nevarni za ljudi. Opazili so svilnate morske pse z dvignjeno glavo, ukrivljenim hrbtom in spuščenim repom, kar naj bi bila oblika izražanja nevarnosti. Svilnati morski psi so pomembni za ribolov s parangali in zabodnimi mrežami v številnih delih sveta. V Mehiškem zalivu se pogosto lovijo skupaj z ulovom tunov, vendar se lovijo tudi z ribolovom morskih psov. Na Karibih jih včasih lovijo, običajno s parangalom, vendar niso pogost ulov. Na Maldivih in Šrilanki so najpomembnejša vrsta morskega psa, saj predstavljajo 70-80 % ulova v pelagičnem območju. V japonskih vodah so svilnati morski psi pogosta ciljna vrsta pri ribolovu morskih psov, lovijo pa se tudi pri ribolovu mečarice in tuna. V srednjeatlantskih vodah ZDA se svilnati morski pes lovi v omejenem obsegu, vendar ne v velikem številu. Meso, olje in plavuti svilnatega morskega psa se tržno prodajajo. Sivega morskega psa lovijo tudi rekreativni ribiči. Tako kot drugi morski psi je tudi svilnati morski pes ogrožen zaradi prekomernega ribolova, saj ima dolgo obdobje brejosti, majhno število potomcev in počasno rast. Poleg njegovega pomena za različna ribištva so svilnatega morskega psa uporabljali v različnih znanstvenih študijah za raziskovanje senzorične biologije morskih psov.