Kragulj (Accipiter nisus): opis, prehrana, gnezdenje in razširjenost
Kragulj (Accipiter nisus) je relativno majhna, a spretna ptica plenilka iz družine Accipitridae. Razširjen je po celotni Evraziji in tudi v severni Afriki, kjer naseljuje predvsem gozdnata območja, obdelane kraje in vse pogosteje tudi mestne parke in vrtove.
Odrasli samec ima običajno modro‑siv hrbet in temnejše peruti, prsni koš pa je prekrit s prečnimi oranžno‑rjavimi progami. Samice in mladi kragulji so bolj rjavi, s gostejšim rjavim progastjem na hrbtu in trebuhu. Samica je bistveno večja od samca (pogosto do približno 25 % ali več), kar je ena najbolj izrazitih spolnih razlik po velikosti pri pticah. Tipične dimenzije so približno 28–34 cm dolžine pri samcih in 32–40 cm pri samicah; razpon kril znaša okoli 60–75 cm, teža pa se giblje od približno 110–200 g pri samcih do 180–350 g pri samicah (vrednosti so odvisne od podvrste in posamezne populacije).
Življenjski slog in lov: Kragulj je specialist za lov na ptice in velja za izjemno spretnega lovca v gosto poraščenih habitatih. Prevladuje lov z presenečenjem — med drevesi in grmovjem se hitro zadere v plen ali pa preseneti ptice med gibanjem po robu krošenj. Občasno ga vidimo tudi na habitatih, kot so mestni vrtovi, kjer lovi peščiščeče ali hranilnice obiskovalne vrste. Samci običajno lovijo manjše vrste, kot so siničke, vrabci in druge majhne ptice (vrabci), medtem ko so samice kos tudi večjim vrstam, na primer drozgi in škorci. Znani so primeri, ko kragulj ulovi ptice težje od 500 gramov.
Razširjenost in selitveno vedenje: Kragulj se pojavlja v večjem delu Evrope, v številnih predelih Azije in v manjši meri tudi v Afriki. Ptice, ki gnezdijo na bolj severnih območjih, so pogosto se pozimi selijo na jug; populacije iz zmernih in južnejših območij pa so bolj stacionarne ali opravljajo le krajevne premike glede na razpoložljivost plena in vremena.
Gnezdenje in razmnoževanje: Kragulji običajno gnezdijo v drevesnih skupinah. Kragulji gradijo gnezdo v gozdu, gnezda so napravljena iz vejic in pogosto oplaščena z mehkejšimi materiali; premer gnezda lahko doseže do okoli 60 cm, odvisno od razpoložljivih materialov in kraja. Samica znese običajno štiri ali pet jajc, ki imajo svetlo modrikasto do bledo modro lupino; Mladiči se izvalijo po približno 33 dneh inkubacije, večinoma jo prevaža samica, medtem ko samec nabavlja hrano. Mladiči zapuščajo gnezdo po približno 24–28 dneh, vendar ostanejo staršem odvisni še nekaj tednov, ko vadijo letenje in lov.
Preživetje in demografija: Delež mladih kraguljev, ki preživijo do prvega leta, se lahko giblje okoli 30–40 % (v različni meri glede na regijo in razmere); v opisanih populacijah znaša približno 34 %. Umre pogosto več mladih samcev kot samic. Med odraslimi je letna stopnja preživetja okoli 60–75 % (v izvirnem besedilu navedeno 69 %), kar daje povprečno pričakovano življenjsko dobo okoli štirih let v naravnih razmerah; nekateri primerki v ujetništvu ali ugodnih razmerah lahko živijo dlje.
Vpliv pesticidov in zgodovina populacij: Število kraguljev se je v Evropi občutno zmanjšalo v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi uporabe nekaterih kemičnih insekticidov (organo-klornih spojin, npr. DDT). Kemikalije za uničevanje neželenih žuželk (pesticidi) so bile včasih nanešene na semena, ki so jih potem pojedle majhne ptice; kragulji so te ptice lovili in s tem v prehranjevalni verigi akumulirali toksične snovi. Posledice so bile zastrupitve odraslih in tanjšanje lupin jajc, kar je znatno znižalo uspešnost razmnoževanja. Po prepovedi in omejitvah uporabe nekaterih učinkovin so se populacije počasi obnovile in kragulj je danes spet ena izmed pogostejših ptic plenilk v mnogih delih Evrope.
Odnosi z ljudmi in gospodarstvo: Zaradi lovskega vedenja kragulja ga lastniki golobe samojedce ali rejci ptic za prehrano včasih ne marajo, saj lahko plenijo domače in gojene ptice. Nekateri sodelujejo v ocenjevanju vpliva kraguljev na lokalne populacije manjših ptic in pridobljenih dokazov ne kaže, da bi povečanje števila kraguljev množično zmanjšalo število manjših vrst na obsežnih območjih. Znanstvene študije na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih so pokazale, da je vpliv na populacije manjših ptic kompleksen in pogosto majhen; na primer raziskava na Škotskem je ugotovila, da je manj kot 1 % poginulih domačih golobov posledica predacije s strani kragulja.
Kultura in uporaba v sokolarstvu: Kragulj se zaradi svoje okretnosti in poguma uporablja v sokolarstvu že več stoletij — izvira več kot 500 let praktičnih izkušenj z uporabo te vrste. Je zahteven za dresuro, a je cenjen zaradi svoje hitre reakcije in spretnosti pri lovu. Kragulj se pojavlja tudi v ljudskih pripovedkah in literaturi; omenjen je v nekaterih starih nemških mitih ter v delih, kot so drame Williama Shakespeara in pesmi Teda Hughesa, kjer služi kot simbol divjosti in spretnosti.
Varstvo: Kragulj se trenutno na svetovni ravni uvršča med vrste z najmanjšo skrbnostjo (Least Concern), vendar so lokalne populacije še vedno odvisne od ohranjanja primernih habitatov, omejevanja škodljivih kemikalij ter zagotavljanja raznolikih krajev za lov in gnezdenje. Spreminjanje krajine, izguba gozda in intenzivno kmetijstvo lahko vplivajo na razpoložljivost plena in s tem tudi na uspešnost kraguljev v določenih območjih.
Jajca vrabčjega jastreba
Opis
Kragulj je majhna ptica plenilka s kratkimi, širokimi krili in dolgim repom. Te prilagoditve mu pomagajo pri letenju med drevesi. Samice so lahko do 25 % večje od samcev in so lahko dvakrat težje. Kadar so samice večje od samcev, se to imenuje "obratni spolni dimorfizem". To je nenavadno pri višjih vretenčarjih, vendar značilno za ptice roparice.
Odrasli samec je od kljunov do repa dolg 29-34 cm, razpon kril pa je 59-64 cm. Tehta 110-196 g (3,9-6,9 oz). str. 158 Samec ima skrilavosiv hrbet in krila (včasih bolj modra). Na prsih in trebuhu ima tanke rdeče proge, ki pa so od daleč lahko videti oranžne. Njegove oči so oranžno-rumene ali oranžno-rdeče.
Samica je veliko večja - dolga je 35-41 cm, razpon kril pa znaša 67-80 cm. Tehta 185-342 g (6,5-12,1 oz). Samica ima temno rjav ali sivorjav hrbet in krila ter rjave črte na prsih in trebuhu. Njene oči so svetlo rumene do oranžne barve.
Mladi vrabci imajo rjav hrbet in peruti, robovi perja pa so rjasto obarvani. Na prsih in trebuhu imajo večje rjave črte in pege, oči pa bledo rumene.
Bledi spodnji del telesa ter temnejši hrbet in krila vrabca so primer protisvetlobe. Ta obarvanost preprečuje učinek svetlobe, ki prihaja od zgoraj, in pripomore k temu, da je ptica manj vidna. Pravzaprav je protisenčenje značilno za večino živali, tudi za sokola selca, kosca in druge ptice iz rodu Accipiters. Črte kragulja so značilne za znamenja ptic plenilcev, ki živijo v gozdu.
Vrabci letijo po vzorcu, ki ga opisujejo kot "flap-flap-glide". Drsenje pomeni, da je letenje usmerjeno navzgor in navzdol. V Veliki Britaniji imajo kragulji, ki živijo severneje, daljša krila kot ptice na jugu. Kragulj ima majhen kljukast kljun. Z njim odstranjuje perje svojega plena. Dolge noge in prsti kragulja mu pomagajo pri lovljenju in prehranjevanju ptic. Njegov srednji prst je zelo dolg in se uporablja za prijemanje stvari.
Rumeno oko tega mladega samca kragulja (ujetega za obročkanje) lahko postane oranžno
Življenjska doba
Večina vrabcev živi približno štiri leta. 34 % mladih ptic preživi do starosti enega leta. 69 % odraslih ptic preživi od enega do naslednjega leta. Najstarejši znani divji kragulj je živel več kot 20 let.
Mladi vrabci (stari manj kot eno leto) tehtajo manj kot odrasli. Še posebej lahki so dva meseca po odhodu iz gnezda. V tem času je verjetno visoka stopnja smrtnosti, zlasti pri samcih. Razlog za to je morda v tem, da manjši samci ulovijo manj hrane. Ne morejo ujeti nekaterih večjih vrst plena, ki jih lahko ulovijo samice. To pomeni, da morajo pogosteje jesti. Samica kragulja s povprečno težo lahko brez hrane preživi sedem dni. Samec lahko preživi le štiri dni.
Taksonomija
Kragulj je del družine Accipitridae in rodu Accipiter. Nekateri Angleži so kragulja zaradi barve samca imenovali modri jastreb. Druga stara imena so še kragulj, kragulj in kamniti sokol.
Švedski biolog Carolus Linnaeus je bil prvi, ki je opisal kragulja. Leta 1758 ga je poimenoval Falco nisus. Francoski naravoslovec Mathurin Jacques Brisson ga je leta 1760 premestil v rod Accipiter.
Sedanje znanstveno ime izhaja iz latinskih besed accipiter (jastreb) in nisus (kragulj).
Vrabec tvori nadvrsto z rjavoglavim vrabcem iz vzhodne in južne Afrike ter morda z madagaskarskim vrabcem. Evrazijski vrabci so v različnih delih svojega območja razširjenosti videti nekoliko drugače. Ptice v vzhodnem delu območja so večje in svetlejše. Na splošno je znanih šest podvrst vrabcev:
Vprašanja in odgovori
V: Kako je videti odrasel samec vrabčarja?
O: Odrasli samec kragulja ima modrosiv hrbet in krila, na prsih in trebuhu pa tanke oranžne črte.
V: Kako velika je razlika v velikosti med samci in samicami vrabcev?
O: Samica je do 25 % večja od samca, kar je ena največjih razlik v velikosti med vsemi vrstami ptic.
V: S katerimi pticami se prehranjujejo?
O: Samci vrabcev jedo manjše ptice, kot so čigre, penice in vrabci, samice pa večje ptice, kot so drozgi in šmarnice. Ubijejo lahko ptice, ki tehtajo več kot 500 gramov (18 unč).
V: Kje jih najdemo?
O: Kragulje lahko srečamo v Evropi, delih Azije in delih Afrike. Ptice, ki gnezdijo na severu, se pozimi selijo na jug, medtem ko tiste, ki živijo južneje, tam ostanejo ali preletijo krajše razdalje.
V: Kako gradijo gnezda?
O: Vrabci si v gozdu zgradijo gnezdo iz vejic, ki so lahko široke do 60 cm. Samica znese štiri ali pet jajc s svetlo modro lupino.
V: Kako dolgo traja, da se iz jajc, ki jih znese samica vrabčarja, izvalijo mladiči?
O: Piščanci se izvalijo po 33 dneh in zapustijo gnezdo po 24 do 28 dneh.
V: Zakaj se je njihova populacija v Evropi v petdesetih letih prejšnjega stoletja zmanjšala? O: Njihova populacija se je zmanjšala zaradi pesticidov, ki so jih uporabljali na semenih pred sajenjem, ki so jih pojedle majhne ptice, te pa so jih nato pojedle kragulje, zaradi česar se je povečala količina kemikalij v prehranjevalni verigi, kar je negativno vplivalo nanje - nekateri so bili zastrupljeni, drugi pa so znesli jajca s pretanko lupino, ki se je razbila še pred izvalitvijo mladičev.
