Prigode lisice Bystrouške (Příhody lišky Bystroušky) — opera Leoša Janáčka
Prigode lisice Bystrouške (Příhody lišky Bystroušky) — opera Leoša Janáčka: čarobna pripoved o lisici, ljudeh in naravi, premierno 1924 v Brnu. Odkrijte zgodbo in glasbeno dediščino.
The Cunning Little Vixen (izvirni naslov: Češki skladatelj Leoš Janáček je napisal opero Příhody lišky bystroušky (v dobesednem prevodu Prigode lisice z ostrimi ušesi). Janáček je imel rad živali in v tej operi so nekateri liki ljudje, nekateri pa živali. Nekatere male živali (kot so kobilica, žaba in čriček) običajno pojejo otroci.
Janáček je idejo za to opero dobil iz risanega stripa z naslovom "Ostrouška" (češko "Bystrouška"). Risanka je bila objavljena v priljubljenem dnevnem časopisu Lidové noviny. Pripovedovala je o lisici (samici lisice) in njenih dogodivščinah v gozdu. Menil je, da bi bila zgodba dobra za opero. Zgodbo je nekoliko spremenil: izpustil je nekaj likov, nekoliko spremenil vrstni red zgodbe in poskrbel, da so se ljudje in živali obnašali podobno. Opera je bila prvič izvedena 6. novembra 1924 v Brnu.
Ko je Janáček leta 1928 umrl, so na njegovem pogrebu zaigrali zadnji del opere.
Izvor in nastanek
Zgodba temelji na priljubljenem stripu in krajših povestih, ki jih je napisal Rudolf Těsnohlídek in jih ilustriral Stanislav Lolek; besedilo in podoba lisice sta navdihnila Janáčka, ki je gradnjo dramske oblike in libreta prilagodil za operno uprizoritev. Janáček je sam priredil besedilo, izločil določene epizode in združil elemente, da je postal poudarek na ciklični naravi življenja in odnosu med človekom in naravo.
Vsebina (kratka)
Opera spremlja dogodivščine mlade lisice (Bystrouška) in njen stik z ljudmi — predvsem z lovcem oziroma gospodarjem gozda, ki jo v eni od prvih prizorov ujeti, a lisica pobegne. Sledi vrsta prigod, v katerih lisica raziskuje gozd, srečuje druge živali in preživlja sezonske spremembe. V ozadju so prikazani tudi človeški odnosi in vsakdanje skrbi vasjanov. Zgodba se zaključi kot naravni krog: ena generacija mine, druga se rodi — tema cikla življenja in smrti je osrednja.
Glasbene in slogovne značilnosti
Janáček v tej operi uporablja svojo znano metodo »govorno-melodijskega« (speech-melody) komponiranja, pri kateri vokalne linije sledijo naravnemu ritmu in intonaciji govorjene češčine. Orkestracija je barvita in pogosto oponaša zvoke narave in živali — uporabljen je tudi otroški pevski zbor za manjše živali, kar daje prizorom pristno teksturo. V glasbi se pojavljajo ponavljajoče se motivne celice, ki predstavljajo like ali pojave (npr. lisico, lovca, leto), kar povezuje prizore v večji celoti.
Uprizoritve in sprejem
Po premieri leta 1924 je opera postopoma pridobila mesto v repertoarju in danes sodi med najbolj poznana in pogosto uprizarjana dela Leoša Janáčka. Zaradi svoje čarobne kombinacije realizma in pravljice ter zaradi izvirne glasbene govorice je priljubljena tako pri izvedbah za odraslo občinstvo kot pri predstavah, v katerih sodelujejo otroci. Zaradi univerzalnih tem (narava, krog življenja, sožitje med ljudmi in živalmi) je opera doživela številne režijske interpretacije — od tradicionalnih do sodobno simbolnih.
Pomen in zapuščina
Příhody lišky bystroušky velja za eno izmed najlepših in najbolj humanih Janáčkovih del: v njej združuje etične, filozofske in estetske poglede na svet. Opera je pomembna tudi kot primer, kako lahko glasba prikaže naravne pojave in živalske like brez kitnjastega sentimentalizma — z igrivostjo, sočutjem in spoštovanjem do cikla življenja. Njena glasbena inovativnost in čut za dramatiko sta vplivala na kasnejše izvedbe in interpretacije Janáčkovih del po svetu.
Za poslušalce in gledalce je delo privlačno tudi zaradi kombinacije humorja, lirike in globoke, skoraj filozofske razmisleka o človeku in naravi — značilnosti, ki so naredile to opero trajno priljubljeno na opernih odrih po vsem svetu.
Kip zvite lisice v parku v vasi Hukvaldy, kjer se je rodil Janáček.
Zgodba o operi
Gozdar spi pod drevesom. V bližini se igra mlada lisica (lisica tu pomeni lisičja mladička). Skoraj ujame žabo, vendar ta odskoči in pristane gozdarju na nosu. Ta se zbudi in vidi, kako se mala lisica igra. Ulovi lisičko in jo odpelje s seboj domov. Dal ji je ime: "Ostroušnica".
Ostroušek je nesrečen v gozdarjevi koči. Na dvorišču je zvezana z vrvjo. Kokoši jo dražijo, pes pa je dolgočasen. Nekega dne kokošim reče, da so neumne, ker so ostale na dvorišču in jih je petelin vodil. Reče jim, da bi morale odleteti na svobodo. Pretvarja se, da je umrla, nato pa skoči in jih začne loviti. Ko pride gozdarjeva žena, Ostrouška prekuha vrv in izgine v gozdu.
Najde lepo naselje (jazbečarjevo luknjo), kjer živi jazbec. Tudi sama si želi živeti tam, zato jazbeca prežene iz njegovega domovanja. Neke zimske noči gozdar pije v gostilni. Draži duhovnika in učitelja, ker še nista našla nikogar, ki bi ga ljubila. Oni pa se norčujejo iz gozdarja, ker je pustil lisico oditi. Učitelj se odpravi domov. Je pijan. Vidi lisico, ki ga spominja na nekdanjo ljubico, vendar je preveč pijan, da bi jo ujel.
Ostrouhec spozna lepega mladega lisjaka po imenu Goldskin. Zaljubita se. Ko lisica ugotovi, da je noseča, se poročita. Datelj je duhovnik, ki ju poroči. Spomladi se rodijo mladiči (lisičji mladiči).
Gozdar še vedno išče v gozdu ostrouhe. Nekega dne najde mrtvega zajca. Krošnjar prepriča gozdarja, naj naredi past, ker misli, da se bo ostrookec vrnil in pojedel zajca. Mladiči pridejo in se igrajo v bližini pasti. Ostrouška ugotovi, da jo želi ujeti. Kruto ga draži in si upa, da jo bo ubil. Ta jo ustreli s puško, nato pa je zelo žalosten.
Nekaj časa pozneje gozdar spi pod drevesom. Ko se zbudi, mu na roki pristane žaba. Pred njim se igra mlada lisica. Mladiču reče, da je videti kot njegova mati. Sega po njej, vendar namesto nje ujame žabo. Pusti jo. Zaveda se, da se mora življenje nadaljevati.
Pomen zgodbe
Janáček je zgodbo v risanki nekoliko spremenil. Tako je postala primernejša za opero. Ni imel vseh likov, ki so v risanki, in spremenil je vrstni red zgodbe, da bi bila bolj dramatična. Ljudi je primerjal z živalmi. Na primer: vidimo, kako se lisica Ostrouška zaljubi in si ustvari družino. Gozdarjeva prijatelja: učitelj in duhovnik pa v ljubezenskem življenju nimata takšne sreče. Duhovnik je podoben jazbečarju, detel pa je podoben duhovniku. Ko je opera uprizorjena, isti pevec včasih poje oba dela. Konec opere je podoben začetku. To kaže, da se življenje nadaljuje in da ena generacija sledi drugi.
Glasba
Glasba se odlično ujema z zgodbo. Veliko je melodij z zelo vznemirljivimi harmonijami. Včasih uporablja moduse in celotonske lestvice. Janáček pogosto poskrbi, da njegova glasba zveni kot ljudska glasba njegove države.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je izvirni naslov opere?
O: Prvotni naslov opere je Příhody lišky bystroušky, kar v prevodu pomeni The Adventures of Vixen Sharp-Ears.
V: Kdo je skladatelj opere?
O: Skladatelj opere je češki skladatelj Leoš Janáček.
V: Kaj je Janáčka spodbudilo k pisanju opere?
O: Janáček je zamisel za opero dobil iz risanega stripa z naslovom "Ostrouška" (češko "Bystrouška") o lisici in njenih dogodivščinah v gozdu.
V: Kdo so nekateri liki v operi?
O: Nekateri liki v operi so ljudje, drugi živali, pri čemer nekatere male živali, kot so kobilica, žaba in čriček, običajno pojejo otroci.
V: Kdaj je bila opera prvič uprizorjena?
O: Opera je bila prvič izvedena 6. novembra 1924 v Brnu.
V: Kako je Janáček spremenil zgodbo za opero?
O: Janáček je izpustil nekatere like, nekoliko spremenil vrstni red zgodbe in poskrbel, da so se ljudje in živali obnašali podobno.
V: Kakšen je pomen Janáčkovega pogreba v povezavi z opero?
O: Ko je Janáček leta 1928 umrl, so na njegovem pogrebu zaigrali zadnji del opere.
Iskati