Tristan und Isolde — Wagnerjeva opera o viteštvu in usodni ljubezni

Prvo dejanje

Izolda, irska princesa, in njena služabnica Brangaene sta na Tristanovi ladji, ki ju pelje v deželo kralja Marka v Cornwallu, kjer naj bi se Izolda poročila s kraljem. Opera se začne z mladim mornarjem, ki poje o "divji irski deklici". Izolda misli, da poje o njej. Je besna in si želi, da bi se dvignilo morje in potopilo ladjo, da bi umrli vsi na krovu. Še posebej je besna na Tristana, viteza, ki jo pelje h kralju. Svojo služkinjo prosi, naj pripelje Tristana, vendar ta ne pride, ker krmili ladjo. Njegov pribočnik Kurwenal se z Brangaeno grdo pogovarja in jo spomni, da je Tristan ubil Izoldinega prejšnjega zaročenca Morolda in njegovo glavo poslal nazaj na Irsko.

Brangaene se vrne k Izoldi in ji pove, kaj je bilo rečeno. Izolda ji žalostno pove, da so po Moroldovi smrti k njej pripeljali moškega po imenu Tantris, ker je bil hudo ranjen, in da mu je s svojimi zdravilnimi močmi pomagala ozdraveti. Vendar je nato izvedela, da mu je bilo v resnici ime Tristan. Bil je Irin najhujši sovražnik in človek, ki je ubil Morolda. Izolda ga je skušala ubiti z mečem, a ko ji je Tristan pogledal v oči, je njeno srce postalo polno ljubezni in meč je spustila. Tristan se je lahko vrnil v Cornwall. Vendar se je zdelo, da je zdaj svojemu stricu, kralju Marku, povedal vse o lepi Izoldi in prišel po njo, da bi se z njo lahko poročil. Brangaene poskuša Izoldo prepričati, da Tristan počne častno dejanje, da bi jo naredil za irsko kraljico, vendar ga Izolda ne posluša. Je besna in hoče, da spije napoj, ki ga je njena mati namenila kralju Marku in Izoldi kot ljubezenski napoj, za Tristana pa bi pomenil smrt.

Zdaj se pojavi Kurwenal in pove, da je Tristan vendarle privolil v srečanje z Izoldo. Ko pride, mu Izolda pove, da zdaj ve, da je bil Tantris, in da ji dolguje življenje. Tristan privoli, da bo popil napoj, ki ga je zdaj pripravila Brangaene, čeprav ve, da ga lahko ubije. Ko pije, mu Izolda odvzame preostanek eliksirja in ga spije sama. Oba verjameta, da bosta umrla, in si izpovesta ljubezen. Pride Kurwenal in pove, da prihaja kralj Marke. Izolda vpraša Brangaene, kateri eliksir je pripravila, in izve, da to ni bil smrtni strup, temveč ljubezenski napoj. Zunaj mornarji pozdravljajo prihod kralja Markeja.

Drugo dejanje

Skupina lovcev se ponoči odpravi na lov. Grad kralja Marke je prazen, razen Izolde in Brangaene, ki stojita ob prižgani bakli. Izolda ves čas misli, da so lovski rogovi dovolj daleč, da bi lahko pogasila plamene in dala znak Tristanu, naj se ji pridruži. Brangaene opozori Izoldo, da je eden od vitezov kralja Marka, Melot, videl Tristana in Izoldo, kako se zaljubljeno gledata. Izolda pa misli, da je Melot Tristanov najboljši prijatelj, in v želji, da bi videla Tristana, pogasi ogenj. Brangaene se odpravi na grajsko obzidje, da bi opazovala Tristanov prihod.

Tristan in Izolda si zdaj lahko povesta, da sta noro zaljubljena. Ne opazita, da se noč končuje, in Melot pripelje Markeja, ki najde zaljubljenca v objemu drug drugega. Marke je obupno žalosten, ker je bil Tristan izdan in ker je tudi sam vzljubil Izoldo.

Tristan vpraša Izoldo, ali mu bo še enkrat sledila v noč, in ta privoli. Melot in Tristan se spopadeta, vendar Tristan vrže meč na stran in Melot ga hudo rani.

Tretje dejanje

Kurwenal je Tristana pripeljal na svoj grad Kareol v Bretanji. Pastir zaigra na piščali žalostno melodijo in vpraša, ali je Tristan buden. Kurwenal pravi, da lahko Tristana reši le Izoldin prihod. Pastir pravi, da bo bedel in na piščali zaigral veselo melodijo ob prihodu katere koli ladje. Tristan se zbudi in je žalosten, da je dan. Njegova žalost se spremeni v veselje, ko mu Kurwenal pove, da prihaja Izolda. Vpraša, ali se vidi njena ladja, vendar se sliši le pastirjeva žalostna melodija.

Tristan se spet pogrezne nazaj. Spomni se, da je pastirska melodija tista, ki jo je slišal, ko sta mu umrla oče in nato mati. Zmanjka mu moči. Pastir zdaj piše, da prihaja Izoldina ladja, in ko ji Kurwenal hiti naproti, si Tristan v razburjenju strga povoje z ran. Ko Izolda pride k njemu, Tristan med izgovarjanjem njenega imena umre.

Izolda se zgrudi ob njem, ko se oglasi še ena ladja. Kurwenal vidi, da prihajajo Melot, Marke in Brangaene, in besno napade Melota, ker je ubil Tristana. V boju sta Melot in Kurwenal ubita. Marke in Brangaene končno prideta do Tristana in Izolde. Marke je zelo žalosten. Razloži, da je od Brangaene slišal za ljubezenski napoj in da je prišel, ker se je odločil, da se morata Tristan in Izolda združiti. Zdi se, da se je Izolda prebudila, vendar v zadnji ariji, v kateri opisuje svoje videnje vstalega Tristana ("Liebestod"), umre od žalosti.

Že prvi akord v skladbi je zelo znan. Postal je znan kot Tristanov akord. Čeprav je bil uporabljen že prej, je bil način, kako ga je Wagner uporabil tukaj, precej nov. Zaradi njega je harmonija zelo meglena in poslušalec več taktov ne ve, v kateri tonaliteti je glasba. Ustvarja veliko napetosti. V operi je še veliko podobnih trenutkov. Napetost je prisotna skozi celotno opero. Zgodba govori o napetosti, ki se lahko pomiri le s smrtjo.

Preludij in Liebestod je koncertna različica uverture in arije Izolde iz 3. dejanja v Wagnerjevi priredbi, ki je bila prvič izvedena leta 1862, pred prvo izvedbo same opere leta 1865. Liebestod se lahko izvaja v povsem orkestralni različici ali s sopranom, ki poje Izoldino vizijo oživljenega Tristana.