Ulsterske prostovoljne sile (UVF) so lojalistična paravojaška skupina s sedežem na Severnem Irskem. Moderna organizacija, ki je nastala leta 1966, je prevzela ime in simboliko starejših ulstrskih prostovoljcev iz začetka 20. stoletja. UVF je v obdobju, znanem kot The Troubles (pozno 1960., 1970. in 1980. leta), igral pomembno vlogo v lojalističnem nasilju in je bil vpleten v številne napade, umore in bombne akcije; zaradi tega ga oblasti obravnavajo kot prepovedano oziroma teroristično organizacijo.
Zgodovina
Soustanovitelj in ena izmed vodilnih osebnosti zgodnje UVF v 1960-ih je bil Gusty Spence, ki je poskušal organizirati lojalistični odpor proti naraščajočim zahtevam po enakopravnosti katoliške skupnosti in po spremembah ustavne ureditve. Organizacija je bila formalno ustanovljena leta 1966 in je hitro postala ena glavnih lojalističnih paravojaških skupin v konfliktu.
Ime in zgodovinske korenine izhajajo iz starejših oblik ulstrske vojaške organizacije: prve svetovne vojne in dogodkov pred njo. Dejansko so se prvotne Ulstrske prostovoljne sile oblikovale že leta 1912 kot protestantsko-unionistična milica, ustanovljena za nasprotovanje kampanji Home Rule za ustanovitev ločenega irskega parlamenta. Številni pripadniki teh enot so sestavljali 36. (ulstrsko) divizijo, ki se je v prvi svetovni vojni borila v vrstah britanske vojske.
Vloga in dejavnosti med The Troubles
Med letoma približno 1969 in 1998 so bile aktivnosti UVF osredotočene na oporekanje republikanskim gibanjam in na ohranjanje povezave Severne Irske z Združenim kraljestvom. To je vključevalo ciljno usmerjena umorstva, napade na civiliste (še posebej katoliške skupnosti), eksplozije in spopade z nasprotnimi skupinami. Zaradi teh dejanj je organizacija odgovorna za smrt več sto oseb ter povzročila veliko travmo v prizadetih skupnostih.
V kasnejših letih konflikta so se pojavila obdobja prekinitve ognja, pogajanj in poskusov razorožitve. UVF je občasno razglašal prekinitve ognja, hkrati pa so se pojavljala poročila o ponovnem vključevanju v kriminalne dejavnosti, kot so izsiljevanje, tihotapljenje in druga organizirana kriminalna početja.
Organizacija in politično krilo
UVF je imela ob svoji strani tudi politično reprezentacijo v obliki Progresivne unionistične stranke (Progresivna unionistična stranka), ki je pogosto označena kot politično krilo UVF in povezanih enot, kot je Red Hand Commando. Progresivna unionistična stranka se je skušala uveljaviti kot manj radikalna lojalistična stranka v primerjavi z nekaterimi drugimi lojalističnimi silami, čeprav so povezave s paravojaškimi strukturami ostale predmet kritik in preiskav.
Pravni status, kritike in deponiranje orožja
UVF je bila zaradi svojih nasilnih dejanj dolgo časa predmet kazenskih preiskav in javne obsodbe. Organ je na različnih seznamih prepovedanih oziroma terorističnih skupin in ostaja v središču preiskav zaradi morebitnih kršitev prekinitve ognja, kriminalnih dejavnosti in povezanosti s političnimi predstavniki. V zadnjih letih mirovnega procesa so bile napovedi o deponiranju orožja in razorožitvi ter občasne izjave o opustitvi nasilja, a so ostale zamerne sume in primeri kršitev, zaradi česar je proces mirovanja in popolne reintegracije v politično življenje trajal dolgo in bil zapleten.
Dediščina in sodobni pomen
UVF je del zgodovinskega spomina konflikta v Severni Irski. Njena zapuščina vključuje tako politične in družbene posledice kot tudi dolgo vrsto pravnih in moralnih vprašanj glede odgovornosti za nasilje, prizadetosti skupnosti in možnosti sprave. Razumevanje zgodovine UVF je pomembno pri analizi širšega konteksta lojalističnih in republikanskih gibanj ter pri prizadevanjih za trajno mirno rešitev in spravo med nasprotnimi skupinami.