Zuiderzeewerken: Afsluitdijk, IJsselmeer in nastanek poldrov
Zuiderzeewerken (Zuiderzee Works) so obsežen sistem jezov, melioracijskih in drenažnih objektov na Nizozemskem v dvajsetem stoletju. Gre za načrtno preurejanje obalnega območja, ki je združevalo gradnjo velikih nasipov, jezov, gemaal-ov (črpališč), zapornic in postopno izsuševanje morja za pridobivanje nove zemlje. Ideje za takšne posege segajo že v 17. stoletje, a so bila dejanska dela sprožena šele po zelo hudih poplavah leta 1916, ko se je nizozemski parlament odločil, da bo projekt financiral. Glavni plani so temeljili na predlogih in idejah inženirjev, ki so želeli povečati zaščito pred poplavami, zagotoviti pitno vodo in pridobiti kmetijsko zemljo. Projekt je bil tako obsežen in inženirsko zahteven, da ga mnogi imenujejo eden od sedmih čudes sodobnega sveta.
Afsluitdijk in nastanek IJsselmeer
Najprej so zgradili nekaj jezov oziroma pregrad, da bi Južno morje (nizozemsko Zuiderzee) ločili od Severnega morja. Največji in najbolj znan je Afsluitdijk ("zapiralni jez"). Dolg je 32 kilometrov in je bil zgrajen v letih 1927–1932; ko je bil leta 1932 dokončan, je bilo Južno morje popolnoma odrezano in od takrat naprej je postalo jezero, imenovano IJsselmeer. Afsluitdijk je imel več namenov: ščititi notranjost države pred nevihtnimi viharji in plimovanjem, spremeniti slano morje v sladkovodno jezero ter omogočiti nadaljnjo melioracijo in gradnjo poldrov.
Polderji in melioracija
Melioracija zemljišč je pomenila gradnjo novih jezov okoli izbranih območij in nato črpanje vode iz njih, dokler se ni pojavila trdna, primerna zemljišča za kmetijstvo in poselitev. Novo zemljišče se imenuje polder. Polderji so nastajali postopoma: najprej obzidje iz nasipov, nato črpanje vode z močnimi črpalkami in urejanje tal (konsolidacija in odvodnjavanje). Nekateri najpomembnejši poldri so bili zgrajeni v prvi polovici 20. stoletja (npr. Wieringermeer) in kasneje večji kompleksi, kot so Noordoostpolder ter Flevoland, ki so nastali po druga svetovni vojni. S polderji se pridobijo nova zemljišča za kmetijstvo, industrijo in naselja, hkrati pa se izboljša splošna zaščita pred poplavami, saj je upravljanje vode bolj nadzorovano in jezera, kot je IJsselmeer, delujejo kot rezervoarji.
Upravljanje vode: zapornice, črpalke in plovba
Na koncih reke Afsluitdijk so vrata in zapornice. Vrata, imenovana zapornice, se lahko odprejo in spustijo ladje skozi. S zapornicami se voda nadzorovano izpusti iz jezera IJsselmeer v morje oziroma se ohranja raven vode v jezeru. Če ne bi bilo zapornic, bi se jezero napolnilo in poplavilo pokrajino, saj se jezero stalno polni z vodo iz rek in iz polderjev, ki se še vedno izsušujejo. Poleg zapornic so ključni tudi črpališča (gemaal), ki s pomočjo črpalk ohranjajo polderje suhe in uravnavajo raven podtalnice.
Vplivi in pomen
Projekt Zuiderzeewerken je imel večplasten vpliv:
- varnost: znatno zmanjšanje tveganja za velike poplave v notranjosti države;
- prostorski razvoj: pridobitev velike površine rodovitne zemlje za kmetijstvo in poselitve;
- vodni viri: ustvarjanje velikih sladkovodnih zalog in bolj zanesljive oskrbe z vodo;
- okolje: pomembne spremembe v morskem ekosistemu, zmanjšanje ribolova v nekaterih panogah in hkratne priložnosti za nove habitatne vrste ob jezerih in močvirjih;
- kulturno-turistični pomen: danes so nasipi, muzeji in rekreacijska območja ob IJsselmeeru priljubljena destinacija za obiskovalce.
Skupaj ti elementi — veliki nasipi, sistem zapornic in služi, črpališča ter zaporedno nastajanje poldrov — tvorijo celovit sistem, ki je Nizozemcem omogočil varnejše bivanje ob morju in pridobitev dodatnih gospodarskih virov. Hkrati so ta dela zahtevala dolgoročno vzdrževanje, inženirsko znanje ter natančno koordinacijo upravljanja vode, kar Nizozemska še danes izvaja z visoko stopnjo strokovnosti.
32 kilometrov dolg Afsluitdijk ločuje jezero IJsselmeer od Severnega morja in varuje na tisoče km² kopnega. Na tej sliki je Severno morje vodno telo na levi strani.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so Zuiderzeewerken?
O: Zuiderzeewerken so sistem jezov, melioracijskih in drenažnih del na Nizozemskem v dvajsetem stoletju.
V: Kdaj so se začeli načrti za ta dela?
O: Načrti za ta dela segajo v leto 1600.
V: Zaradi katerega dogodka se je nizozemski parlament končno strinjal, da jih bo plačal?
Zelo huda poplava leta 1916 je povzročila, da se je nizozemski parlament končno strinjal s plačilom za te objekte.
V: Kateri je največji jez, zgrajen v okviru tega projekta?
O: Največji jez, zgrajen v okviru tega projekta, se imenuje Afsluitdijk ("zaključni jez") in je dolg 32 kilometrov.
V: Kako je z odrezanjem Južnega morja nastalo novo vodno telo?
O: Ko je bil projekt leta 1932 končan, je z odrezanjem Južnega morja nastalo novo jezero, imenovano IJsselmeer.
V: Kako poteka melioracija zemljišč?
O: Melioracija vključuje gradnjo več jezov in črpanje vode iz njih, da se lahko ustvarijo nova zemljišča za kmetijstvo in boljšo zaščito pred poplavami, saj je jezero zaradi tega manjše.
V: Čemu služijo vrata in zapornice na obeh koncih jezera Afsluitdijk?
O: Vrata in zapornice na obeh koncih jezera Afsluitdijk služijo dvema namenoma - prek zapornic omogočajo prehod ladjam, hkrati pa prek zapornic odvajajo vodo, da ne pride do poplav zaradi izsuševanja rek in polderjev v jezero.
