Elizabeta Češka
Elizabeta Češka (rojena Elizabeta Stuart, od 19. avgusta 1596 do 13. februarja 1662) je bila na Škotskem rojena češka kraljica. Poleg češke kraljice je imela tudi naziv palatinska elektorica in škotska princesa Elizabeta Stuart Elizabeta je bila najstarejša hči škotskega kralja Jakoba VI. (pozneje angleškega kralja Jakoba I.) in njegove žene Ane Danske. Njen brat je bil Karel I. Češka kraljica je bila le nekaj mesecev, zato jo včasih imenujejo "zimska kraljica".
Elizabeta Češka
Otroštvo
Elizabeta se je rodila v palači Falkland v Fife na Škotskem. Oče ji je dal ime Elizabeta, da bi bila angleška kraljica Elizabeta I. zadovoljna. Kraljica ni imela otrok. Jakob je želel, da bi ga izbrala za angleškega kralja, ko bo umrla. Kasneje je privolila in Jakob VI. je leta 1603 postal kralj Jakob I. Anglije (ter Walesa in Irske). Elizabeta Stuart je imela zdaj višji status. To je pomenilo, da so se z njo želeli poročiti pomembnejši moški.
Zarota s strelnim prahom
V tem času so v Angliji potekali hudi boji med katoličani in protestanti. Kralj Jakob je bil katolik, vendar ga številni katoličani niso marali, ker je protestantom dal preveč svobode, da so lahko delali, kar so hoteli. Leta 1605 se je neka skupina odločila, da bo poskušala s strelnim prahom razstreliti angleški parlament, ko bo v njem kralj Jakob. To se imenuje zarota s strelnim prahom. Skupina je načrtovala ugrabitev princese Elizabete iz opatije Coombe v Warwickshiru. Želeli so jo postaviti za kraljico. Ker je bila stara le devet let, bi imeli pomembni katoličani dejansko oblast nad njenimi kraljestvi. Na koncu je bila skupina odkrita, preden jim je uspelo ubiti kralja Jakoba.
Poroka
Elizabeta se je 14. februarja 1613 poročila s Friderikom V., ki je bil palatinski volilni knez. Preselila se je na njegov dvor v Heidelbergu. Friderik je bil vodja pomembne skupine protestantskih knezov, imenovane Evangeličanska unija. Jakob je želel, da se Elizabeta poroči z nekom iz te skupine, da bi lahko z njimi navezal tesnejše prijateljske stike.
Češka kraljica
Leta 1619 so Friderika prosili, naj postane češki kralj. Z Elizabeto sta se preselila v Prago. Tudi tam so potekali močni boji med različnimi verskimi skupinami. Že po nekaj mesecih kraljevanja je moral Friderik zapustiti državo. Ker je bila kraljica tako kratek čas, Elizabeto včasih imenujejo "zimska kraljica". Prav tako so jo imenovali "srčna kraljica", saj jo je imelo veliko ljudi rado.
Izgnanstvo in smrt
Elizabeta in Friderik sta živela v izgnanstvu v Haagu. Na Češko se nista mogla vrniti. Friderik je umrl leta 1632, Elizabeta pa je večino preostanka življenja preživela na Nizozemskem. Ko je bratov sin Charles postal kralj Anglije in Škotske, je odšla v London, da bi ga videla. Tam je umrla leta 1662, ko je bila stara 65 let.
Otroci
Imela je skupaj trinajst otrok. Karel I. Ludvik je leta 1648 postal palatinski volilni knez. Njeni drugi otroci so bili: Friderik Henrik Pfalški, Elizabeta Češka, princesa Pfalška, princ Rupert Renski, Luiza Marija Pfalška, princ Mavricij Simmernski, Edvard, grof Pfalški Simmernski, in Zofija Hannoverska. Po Zakonu o poravnavi iz leta 1701 so izvoljenka Sofija in njeni otroci postali dediči angleškega in škotskega prestola. To pomeni, da so vsi kralji in kraljice Velike Britanije po Juriju I. Elizabetini potomci.
Zapuščina
Po princesi je bila poimenovana reka Elizabeth v jugovzhodni Virginiji. Po njej je bil poimenovan tudi polotok Cape Elizabeth in danes mesto v ameriški zvezni državi Maine. John Smith je raziskoval in kartiral Novo Anglijo. Kraje je poimenoval predvsem na podlagi imen, ki so jih uporabljali ameriški domorodci. Ko je Smith svoj zemljevid pokazal Karlu I., je dejal, naj kralj "barbarska imena" zamenja z "angleškimi". Kralj je izvedel veliko takšnih sprememb. Danes so se ohranila le štiri. Eden od njih je Cape Elizabeth.
