Elizabeta Stuart: škotska princesa in 'zimska kraljica' Češke (1596–1662)
Elizabeta Češka (rojena Elizabeta Stuart, od 19. avgusta 1596 do 13. februarja 1662) je bila na Škotskem rojena češka kraljica. Poleg češke kraljice je imela tudi naziv palatinska elektorica in škotska princesa Elizabeta Stuart Elizabeta je bila najstarejša hči škotskega kralja Jakoba VI. (pozneje angleškega kralja Jakoba I.) in njegove žene Ane Danske. Njen brat je bil Karel I. Češka kraljica je bila le nekaj mesecev, zato jo včasih imenujejo "zimska kraljica".
Zgodnje življenje in poroka
Elizabeta je odraščala na dvoru svojega očeta Jakoba VI./I. in je bila vzgojena v verski in politični zavesti svojega časa. Leta 1613 se je poročila z vojvodom Friedrihom V. Palatinskim, elektorjem Pfalška (Friedrich V., elektorski palatin), s katerim sta obnovila povezave med protestantskimi hišami v Evropi. Kot žena elektorja je Elizabeta nosila tudi naslov palatinske elektorice in je s poroko okrepila svoj pomen v evropski politiki.
Vloga v Češki in vzrok za ime "zimska kraljica"
Po vstaji čeških plemičev proti habsburškemu nadzoru je bil Elizabetin mož novembra 1619 izvoljen za češkega kralja. Vladavina para na Češkem je bila izjemno kratka — le nekaj mesecev — in se je končala po porazu protestantskih sil v bitki pri Bele Gori (8. november 1620). Zaradi kratkosti njenega vladanja je Elizabeto zgodovina poimenovala »zimska kraljica«, njen mož pa ustrezno kot »zimski kralj«.
Izgnanstvo in poznejše življenje
Po porazu sta Elizabeta in Friedrich pobegnila ter živela v izgnanstvu, večinoma na Nizozemskem (v Haagu). Friedrich je izgubil tudi svojo palatinsko veličino, družina pa je dolgo iskala podporo med protestantskimi vladarji za povrnitev izgubljenega posestva. Friedrich je umrl leta 1632, Elizabeta pa je ostala politično dejavna: zbirala je podporo, vodila obsežno korespondenco in skrbela za usodo svojih otrok. Par je imel mnogo otrok (več virov navaja trinajst), med njimi pomembne osebnosti, kot sta princ Rupert (Prince Rupert of the Rhine) in kasneje Sophia of Hanover, katere potomci bodo imeli veliko vlogo pri britanski dinastiji.
Dediščina in smrt
Elizabeta je umrla 13. februarja 1662 v tujini, v Londonu, in bila pokopana v Westminster Abbey. Njena življenjska zgodba simbolizira verske in politične spore 17. stoletja ter nakazuje, kako so osebne usode vladarskih družin vplivale na širše evropske dogodke. Pomemben del njene dediščine je tudi rodovni vpliv: skozi svojo hčerko Sofijo je postala prednica kasnejših britanskih monarhov (linija Hanovercev), kar je vplivalo na naslednje stoletje britanske zgodovine.
Kulturni pomen
Elizabeta je bila znana tudi kot pokroviteljica umetnosti, jezikov in pismene izmenjave. Njena obsežna korespondenca in življenje v različnih evropskih dvorih nudita pomemben vir za zgodovinarje, ki preučujejo obdobje tridesetletne vojne, verske spore in diplomacijo 17. stoletja.
Elizabeta Češka
Otroštvo
Elizabeta se je rodila v palači Falkland v Fife na Škotskem. Oče ji je dal ime Elizabeta, da bi bila angleška kraljica Elizabeta I. zadovoljna. Kraljica ni imela otrok. Jakob je želel, da bi ga izbrala za angleškega kralja, ko bo umrla. Kasneje je privolila in Jakob VI. je leta 1603 postal kralj Jakob I. Anglije (ter Walesa in Irske). Elizabeta Stuart je imela zdaj višji status. To je pomenilo, da so se z njo želeli poročiti pomembnejši moški.
Zarota s strelnim prahom
V tem času so v Angliji potekali hudi boji med katoličani in protestanti. Kralj Jakob je bil katolik, vendar ga številni katoličani niso marali, ker je protestantom dal preveč svobode, da so lahko delali, kar so hoteli. Leta 1605 se je neka skupina odločila, da bo poskušala s strelnim prahom razstreliti angleški parlament, ko bo v njem kralj Jakob. To se imenuje zarota s strelnim prahom. Skupina je načrtovala ugrabitev princese Elizabete iz opatije Coombe v Warwickshiru. Želeli so jo postaviti za kraljico. Ker je bila stara le devet let, bi imeli pomembni katoličani dejansko oblast nad njenimi kraljestvi. Na koncu je bila skupina odkrita, preden jim je uspelo ubiti kralja Jakoba.
Poroka
Elizabeta se je 14. februarja 1613 poročila s Friderikom V., ki je bil palatinski volilni knez. Preselila se je na njegov dvor v Heidelbergu. Friderik je bil vodja pomembne skupine protestantskih knezov, imenovane Evangeličanska unija. Jakob je želel, da se Elizabeta poroči z nekom iz te skupine, da bi lahko z njimi navezal tesnejše prijateljske stike.
Češka kraljica
Leta 1619 so Friderika prosili, naj postane češki kralj. Z Elizabeto sta se preselila v Prago. Tudi tam so potekali močni boji med različnimi verskimi skupinami. Že po nekaj mesecih kraljevanja je moral Friderik zapustiti državo. Ker je bila kraljica tako kratek čas, Elizabeto včasih imenujejo "zimska kraljica". Prav tako so jo imenovali "srčna kraljica", saj jo je imelo veliko ljudi rado.
Izgnanstvo in smrt
Elizabeta in Friderik sta živela v izgnanstvu v Haagu. Na Češko se nista mogla vrniti. Friderik je umrl leta 1632, Elizabeta pa je večino preostanka življenja preživela na Nizozemskem. Ko je bratov sin Charles postal kralj Anglije in Škotske, je odšla v London, da bi ga videla. Tam je umrla leta 1662, ko je bila stara 65 let.
Otroci
Imela je skupaj trinajst otrok. Karel I. Ludvik je leta 1648 postal palatinski volilni knez. Njeni drugi otroci so bili: Friderik Henrik Pfalški, Elizabeta Češka, princesa Pfalška, princ Rupert Renski, Luiza Marija Pfalška, princ Mavricij Simmernski, Edvard, grof Pfalški Simmernski, in Zofija Hannoverska. Po Zakonu o poravnavi iz leta 1701 so izvoljenka Sofija in njeni otroci postali dediči angleškega in škotskega prestola. To pomeni, da so vsi kralji in kraljice Velike Britanije po Juriju I. Elizabetini potomci.
Zapuščina
Po princesi je bila poimenovana reka Elizabeth v jugovzhodni Virginiji. Po njej je bil poimenovan tudi polotok Cape Elizabeth in danes mesto v ameriški zvezni državi Maine. John Smith je raziskoval in kartiral Novo Anglijo. Kraje je poimenoval predvsem na podlagi imen, ki so jih uporabljali ameriški domorodci. Ko je Smith svoj zemljevid pokazal Karlu I., je dejal, naj kralj "barbarska imena" zamenja z "angleškimi". Kralj je izvedel veliko takšnih sprememb. Danes so se ohranila le štiri. Eden od njih je Cape Elizabeth.
