Ferenc Fricsay – madžarski dirigent (1914–1963)
Ferenc Fricsay (1914–1963) — madžarski dirigent, znan po sijajnih izvedbah Mozarta, Beethovna in Bartóka; legendarni posnetki za Deutsche Grammophon še vedno navdušujejo.
Ferenc Fricsay (rojen 9. avgusta 1914 v Budimpešti, umrl 20. februarja 1963 v Baslu) (izgovori se "Ferr-'ens 'Frich-sye") je bil madžarski dirigent. Od leta 1960 do svoje smrti je bil tudi avstrijski državljan.
Življenje in kariera
Fricsay se je rodil in izobraževal v Budimpešti. Njegovi zgodnji učitelji so bili nekateri najpomembnejši madžarski glasbeniki — med njimi je bil povezan z Béla Bartókom, prav tako pa se je izobraževal pod vplivom tradicije, ki sta jo zastopala Zoltán Kodály in Ernst von Dohnányi. Že pri 15 letih je vodil svoj prvi javni koncert, kmalu pa je pridobil prepoznavnost zaradi natančnih in svežih interpretacij ter sposobnosti oblikovanja jasnega orkestrskega zvoka.
Po drugi svetovni vojni je hitro postal eno izmed osrednjih imen v evropskem glasbenem življenju. Leta 1949 je postal glasbeni direktor novoustanovljenega simfoničnega orkestra RIAS v Nemčiji. V petdesetih letih je deloval tudi v ZDA — leta 1954 je bil dirigent simfoničnega orkestra v Houstonu —, večino svojega profesionalnega časa pa je preživel v Nemčiji in na nemško‑govornem prostoru. Med pomembnimi povezanostmi so bili nastopi in sodelovanja z Bavarske državne opere (1956–1958), Deutsche Oper Berlin in nastopi z Berlinske filharmonije.
Posnetki, zadnji nastopi in smrt
Od petdesetih let 20. stoletja do svoje smrti je Fricsay redno snemal za založbo Deutsche Grammophon. Njegovi posnetki so izstopali po tehnični dovršenosti, jasnosti fraziranja in poudarku na ritmični energiji. S svojim orkestrskim vplivom je zelo prispeval k oblikovanju zvoka ansamblov, s katerimi je delal.
Njegov zadnji javni koncert je bil 7. decembra 1961 v Londonu, kjer je z Londonskim filharmoničnim orkestrom dirigiral Beethovnovo 7. simfonijo. Fricsay je bil v odraslem življenju pogosto bolan; 20. februarja 1963 je v starosti 48 let v Baslu v Švici umrl za rakom na želodcu.
Glasbeni slog in zapuščina
Fricsay je bil še posebej cenjen za svoje interpretacije Mozartove in Beethovnove glasbe ter za poglobljeno interpretacijo dela svojega učitelja Béle Bartóka. Njegov posnetek Beethovnove 9. simfonije iz leta 1958 je bil uporabljen v filmu A Clockwork Orange, kar je dodatno razširilo njegovo prepoznavnost pri širši javnosti.
Glasbeni kritiki in glasbeniki pogosto izpostavljajo njegove posnetke kot primer odlične kombinacije tehnične dovršenosti, strukturirane dinamike in notranjega napetostnega loka v interpretaciji. Številni še danes menijo, da so nekateri njegovi posnetki med najboljšimi izvedbami določenih skladb iz sredine 20. stoletja, zato Fricsayeva zapuščina ostaja pomemben del diskografije klasične glasbe.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Ferenc Fricsay?
O: Ferenc Fricsay je bil madžarski dirigent, ki je leta 1960 postal avstrijski državljan.
V: Kateri znani skladatelji so bili njegovi glasbeni učitelji?
O: Njegovi glasbeni učitelji so bili Béla Bartók, Zoltán Kodály in Ernst von Dohnányi, ki so bili vsi ugledni madžarski skladatelji.
V: Kdaj je vodil svoj prvi koncert?
O: Svoj prvi koncert je vodil pri 15 letih.
V: Kje je preživel večino svojega časa od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje?
O: Od petdesetih let dalje je Fricsay večino časa preživel v Nemčiji kot dirigent Bavarske državne opere (1956-1958), Simfoničnega orkestra RIAS, Nemške opere v Berlinu in Berlinske filharmonije.
V: Za katero založbo je snemal od petdesetih let 20. stoletja do svoje smrti?
O: Od petdesetih let 20. stoletja do svoje smrti je snemal za založbo Deutsche Grammophon.
V: Po čem je znan kot glasbeni interpret?
O: Fricsay je znan po glasbeni interpretaciji Mozartovih in Beethovnovih del ter del svojega učitelja Béle Bartóka.
V: Koliko let je bil star, ko je umrl?
O: Umrl je 20. februarja 1963 v Baslu v Švici, star 48 let, zaradi raka na želodcu.
Iskati