Johannes Ockeghem
Johannes Ockeghem (rojen okoli leta 1410 v Saint-Ghislainu pri Monsu, Belgija; umrl 6. februarja 1497 v Toursu, Francija) je bil najslavnejši skladatelj franko-flamske šole (z območja današnje Belgije) v zadnji polovici 15. stoletja in je pogosto obravnavan kot najpomembnejši skladatelj med Dufayem in Josquinom des Prez. Bil je odličen zborovodja in učitelj. Večino življenja je delal za francoski kraljevi dvor.
Življenje
Ime Ockeghem se v starih dokumentih pojavlja v različnih zapisih. Skoraj zagotovo se je rodil v mestu Saint-Ghislain. Njegov materni jezik je bila verjetno francoščina.
Kot številni skladatelji v tem obdobju je glasbo začel spoznavati s petjem v cerkvenem zboru, verjetno v Saint-Ghislainu in nato v Monsu.
Njegova prva pomembna služba je bila delo za Karla I., vojvodo Burbonskega, v Moulinsu (Francija). Leta 1451 je začel delati za francoskega kralja Karla VII. V tem času je bil že dobro znan kot pevec in skladatelj. Za kraljevi dvor je delal več kot 50 let in bil nagrajen z napredovanji in častmi. Karel VII. mu je dajal pomembna dela. Po smrti Karla VII. je kralj postal Ludvik XI. Dolgo je vladal in Ockeghem je bil pri kralju priljubljen. Pogosto je potoval s kraljem in obiskal kraje, kot je Cambrai, in celo Španijo. Srečal se je s slavnimi ljudmi, med drugim s skladateljema Dufayem in Binchoisom. V Parizu je opravljal tudi druga dela.
Ludvik XI. je umrl leta 1483. O tem, kam je Ockeghem odšel po tem, ne vemo veliko, vendar je verjetno umrl v Toursu, saj je tam zapustil svojo oporoko.
Glasba in vpliv
Ockeghem ni bil skladatelj, ki bi napisal veliko glasbe, vendar je to težko ugotoviti, saj se je nekaj glasbe morda izgubilo. Ohranjenih je 14 maš in drugih vokalnih del. Njegova Missa pro Defunctis je najzgodnejši ohranjeni polifonični rekviem. Ockeghem je veliko svojih maš napisal na podlagi znanih melodij na način, ki se imenuje "tehnika cantus firmus". Včasih je izposojene melodije postavil v najnižji part (sam je pel bas). To je bilo precej nenavadno.
Ockeghemova glasba je vplivala na Josquina des Preza in druge skladatelje iz Flandrije in Nizozemske.
Ko je Ockeghem umrl, je Josquin Des Prez v njegovo čast zložil motet z naslovom La déploration de la mort de Johannes Ockeghem. Glasbeni teoretik Johannes Tinctoris ga je opisal kot odličnega glasbenika in enega najboljših pevcev, ki jih je poznal. Številni mlajši skladatelji so nekatere Ockeghemove melodije uporabili kot podlago za svoje skladbe. V renesansi je takšno izposojanje glasbe drugega skladatelja veljalo za veliko čast.
