Karl Dönitz: od poveljnika podmornic do predsednika Nemčije

Karl Dönitz: od poveljnika nemških podmornic in 'der Löwe' do 23-dnevnega predsednika Nemčije, nürnberško sojenje, zapor in življenje po vojni.

Naslov tega članka vsebuje znak ö. Kjer ta ni na voljo ali ni zaželen, se lahko ime zapiše kot Karl Doenitz.

Karl Dönitz (izgovorjava [ˈdøːnɪts] (pomoč-info)) (16. september 1891 - 24. december 1980) je bil nemški pomorski poveljnik. V drugi polovici druge svetovne vojne je poveljeval nemški mornarici (Kriegsmarine). Dönitz je bil 23 dni po samomoru Adolfa Hitlerja tudi predsednik Nemčije. Zaradi svoje vloge v drugi svetovni vojni so Dönitza imenovali "der Löwe" (Lev).

Zgodnje življenje in prva svetovna vojna

Dönitz se je rodil v Berlinu. Leta 1911 je vstopil v cesarsko nemško mornarico (Kaiserliche Marine). Med prvo svetovno vojno je sprva služil na površinskih ladjah, kasneje pa je bil premeščen na podmornice (U-boats). Tam je pridobil izkušnje z življenjem in bojevanjem v podmornicah, kar je določilo njegovo nadaljnjo kariero.

Med vojnama in vzpon v nemški mornarici

Po koncu prve svetovne vojne je Dönitz ostal v vojaški službi in napredoval v obdobju Weimarske republike (Reichsmarine). Z vzponom Tretjega rajha je nadaljeval služenje v Kriegsmarine in postopoma zasedal vse višje poveljniške položaje. Postal je großadmiral in si prislužil ugled strokovnjaka za podmornice, čeprav se ni nikoli formalno pridružil nacistični stranki.

Druga svetovna vojna in poveljstvo podmornic

Služil je kot poveljnik podmornic (Befehlshaber der Unterseeboote, B.d.U.). Pod njegovim poveljstvom so nemške podmornice igrale osrednjo vlogo v bitki za Atlantik. Dönitz je razvil in uveljavil taktiko množičnih napadov na konvoje, znano kot Rudeltaktik ali v angleščini "wolfpack", s katero so U-boat enote napadle spojene ladijske konvoje in poskušale prekiniti dobavo med Severno Ameriko in Evropo. Ta taktika je v začetnem obdobju vojne povzročila velike izgube med zavezniki.

Kot vrhovni poveljnik (Oberbefehlshaber der Kriegsmarine) je Dönitz odigral ključno vlogo pri izvajanju pomorskih operacij in strateških odločitev. Eden najbolj spornih ukrepov, ki jih je podpiral, je bila odreditev neomejene podmorniške vojne, ki je pomenila napad na vse ladje nasprotnikovih držav brez predhodnega obvestila in s tem kršila določene mednarodne pomorske dogovore, zlasti drugo londonsko pomorsko pogodbo iz leta 1936.

Konec vojne in kratek mandat kot predsednik

Po samomoru Adolfa Hitlerja je 30. aprila 1945 Hitler v svoji oporoki imenoval Dönitza za vrhovnega voditelja države (Reichspräsident). Dönitz je nato 23 dni vodil t. i. flensburško vlado v Flensburgu, kjer je skušal doseči pogajanja o predaji, zlasti z zahodnimi silami, v upanju, da bodo Wehrmacht in civilno prebivalstvo utrpeli manj posledic kot pri popolni kapitulaciji v vseh smeri. Njegov režim je trajal le kratek čas; Nemčija je v prvih dneh maja 1945 kapitulirala in Dönitz je kmalu postal vojni ujetnik. Vojno je končal kot britanski vojni ujetnik.

Nürnberški proces in obsodba

Po vojni je bil Dönitz na nürnberškem procesu obtožen zaradi zločinov, povezanih z vojnim vedenjem. Med glavnimi očitki je bila odgovornost za uveljavljanje neomejene podmorniške vojne, ki je pomenila kršitev mednarodnega pomorskega prava. Na sojenju so bili predloženi tudi argumenti in dokazi, da so zavezniki v nekaterih primerih uporabili podobne metode, kar je sodnikom otežilo presojanje enostranske odgovornosti. Kljub temu je bil Dönitz obsojen in obsojen na deset let zapora. Odslužil je kazen v zaporu (med drugim v zaporu Spandau) in bil izpuščen leta 1956.

Življenje po zaporu in pisanje spominov

Po izpustitvi iz zapora se je Dönitz preselil v Aumühle, majhno vas blizu Hamburga. V poznejših letih je napisal dve avtobiografiji, v katerih je opisal svojo vojaško kariero, izkušnje iz obeh svetovnih vojn in poskusil utemeljiti svoje odločitve ter vlogo nemške mornarice. Njegovo pisanje je pomemben vir za razumevanje pomorskih strategij tistega obdobja, a tudi predmet kritik in debate glede interpretacije dogodkov.

Smrt in zapuščina

Na božični večer leta 1980 je umrl zaradi srčnega napada. Karl Dönitz ostaja kontroverzna zgodovinska osebnost: nekateri ga vidijo kot sposobnega vojaškega poveljnika, ki je deloval predvsem kot profesionalni oficir, drugi pa poudarjajo njegovo odgovornost za sporne vojne ukrepe in posledice, ki so prizadele civilno prebivalstvo in pomorske sile nasprotnikov. Njegova vloga v razvoju podmornic, taktike napadov na konvoje in kratek politični mandat ob koncu vojne so pomembni elementi razumevanja pomorskih in političnih dogodkov v Evropi v prvo polovico 20. stoletja.

Opomba: pri ocenjevanju Dönitzovega delovanja je treba ločevati med njegovimi vojaškimi sposobnostmi in pravno ter moralno odgovornostjo za ukrepe, ki so imeli človeške in pravne posledice. Razprave zgodovinarjev o njegovi vlogi in obsodbi še vedno potekajo.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Karl Dönitz?

V: Kako je dobil svoj vzdevek?

V: Kdaj je vstopil v nemško cesarsko mornarico?

V: Kateri položaj je zasedal med prvo svetovno vojno?

V: Kakšno vlogo je imel v bitki za Atlantik?

V: Kaj se je zgodilo po samomoru Adolfa Hitlerja?

V: Kakšne so bile njegove obsodbe na nürnberškem procesu?

Išči po črki