Marija Modenska (Maria Beatrice Eleonora Anna Margherita Isabella d'Este; 5. oktober 1658 – 7. maj 1718) je bila angleška, škotska in irska kraljica konzulka kot druga žena kralja Jakoba II. Rodila se je v vojvodini Modeni kot članica habsburško-estejskega rodu – bila je hči vojvode Alfonza IV. d'Este in Laure Martinozzi. Marija je bila vedoželjna in globoko verna; ostro je zagovarjala svoje katolištvo (katoličanka), kar je v prevladujoče protestantski Angliji pogosto povzročalo nezaupanje in politične napetosti.
Poroka in vloga na dvoru
Leta 1673 se je poročila z Jakobom, vojvodo Yorškim (bodočim Jakobom II.), ki je bil mlajši brat Karla II. Poročila se je iz političnih in dinastičnih razlogov, vendar je bil njen odnos z Jakobom v več pogledih tudi osebne narave: Marija je bila zvesto predana možu in družini. V letih, ko je bil Jakob naslednik prestola, je bila Marija razmeroma manj zainteresirana za vsakodnevno politiko, bolj je usmerjala svojo pozornost k veri in družinskim zadevam.
Rojstvo prestolonaslednika in »warming-pan« obtožbe
Marija je rodila več otrok, a sta v odraslost dočakala le dva: hčerko Louise Mary in sina James Francis Edward Stuart, ki je v zgodovini postal znan kot "stari pretendent". Rojstvo Jakoba Frančiška Edvarda aprila 1688 je sprožilo velik škandal v Angliji. Velik del javnosti ni verjel, da je otrok res Marijin – širila se je govorica, da je dojenček skrivoma pripeljan v porodno sobo v grelniku (znana kot zgodba o "warming-pan"), da bi zagotovili katoliškega dediča. Preiskava tajnega sveta je sicer ugotovila, da so obtožbe neutemeljene, a škoda je bila storjena: incident je med drugim prispeval k nezadovoljstvu, ki je pripeljalo do slavne revolucije.
Slavna revolucija in izgnanstvo
Leto 1688 je zaznamovalo vdor Viljema Oranskega in odstavitev Jakoba II.; prestol sta prevzela njegova hči Marija in njen mož Viljem III. Marija Modenska, ki so jo jakobiti (privrženci Jakoba II.) poimenovali "kraljica čez vodo", je bila prisiljena v beg. Družina je sprejela azil v Franciji, kjer jima je francoski kralj Ludvik XIV. dodelil prebivanje v gradu Saint-Germain-en-Laye. Na francoskem dvoru so jo sprejeli z naklonjenostjo; Ludvikovi dvorjani so pogosto imeli več sočutja do Marije kot do njenega moža, ki je bil zaradi svoje politike in osebnosti manj priljubljen.
Življenje v izgnanstvu in regentstvo
V izgnanstvu se je Marija poskušala posvetiti vodenju jakobitskega dvora in iskanju podpore za obnovo Stuartovega prestola. Po smrti Jakoba II. leta 1701 so jakobiti za kralja razglasili Jakoba Frančiška Edvarda; Marija je kot mati in izkušen član izgnane družine prevzela pomembno vodstveno vlogo pri upravljanju zadeve ter varovanju interesov svojega sina. Imela je pomembno mesto v jakobitski politiki in diplomaciji, čeprav njene možnosti za dejansko obnovitev prestola niso bile velike zaradi evropskih političnih okoliščin in pogodbenih omejitev (na primer
Poznejša leta, smrt in dediščina
Zaradi finančnih in političnih omejitev so leta v Franciji postajala težja. Marija je veliko časa preživela v bližini nun in je po smrti moža živela deloma umaknjeno – med drugim v samostanu Chaillot. Izguba družine je bila boleča: med drugim je umrla tudi princeska, na katero so bili posebej navezani, Luiza Marija (umrla za ošpicami). Marija je 7. maja 1718 umrla v Franciji, bolehala je za rakom na prsih. Sodoben spomin na Marijo je dvoumen: za jakobite je ostala simbol zvestobe in trdnosti, med protestantskimi opazovalci pa je ostala kontroverzna osebnost, katere verske usmeritve so močno vplivale na politične prevrate njenega časa.
Ocena
Marija Modenska je zgodovinsko pomembna kot zadnja katoliška kraljica Anglije, Škotske in Irske pred velikimi spremembami konca 17. stoletja. Njeno življenje prikazuje spopad med osebno zvestobo, vero in dinastičnimi ambicijami na eni ter veličino političnih interesov in verskih delitev v Evropi na drugi strani. V izgnanstvu je ohranila položaj osrednje figure jakobitske upornosti in skrbela za preživetje dinastije Stuart.
