Natalija Gončarova
Natalija Sergejevna Gončarova (16. junij 1881 - 17. oktober 1962) je bila ruska slikarka, oblikovalka in pisateljica. Kot umetnica je bila avantgardna: na njene umetniške sloge so vplivali fauvizem, kubizem in futurizem. Kot oblikovalka je bila znana po svojih scenografijah in kostumografijah za balet in gledališče.
Gončarova je svetovna rekorderka po ceni, ki jo je za umetniško delo plačala ženska. Slika je bila Gončarovova, ki je leta 1912 naslikala tihožitje Cvetje, in je bila prodana za 10,8 milijona ameriških dolarjev.
Kolesar, 1913, s kubističnimi in futurističnimi vplivi
Gončarova je oblikovala podobo svetega Janeza. Del Djagilevovega naročila za balet Liturgija
Življenje in delo
Natalija Gončarova je študirala kiparstvo v Moskvi, vendar je delala kot slikarka in oblikovalka. Navdihovala sta jo zanimanje za rusko ljudsko umetnost in modernizem v umetnosti. S svojim življenjskim partnerjem Mihailom Larionovom je najprej razvila slog, imenovan rajonizem. Bila sta del ruske avantgarde pred revolucijo. Leta 1912 sta pomagala pri organizaciji tako imenovane razstave "Oslovski rep" in istega leta razstavljala na razstavi Der Blaue Reiter v Münchnu.
Gončarova je v Rusiji zaslovela po svojih futurističnih delih, kot je Kolesar, in poznejših delih v slogu rajona. Organizirala sta večere predavanj, Gončarova pa je napisala in ilustrirala knjigo v futurističnem slogu.
Leta 1913 je začela oblikovati baletne kostume in scenografijo za Djagilejev Ballets Russes in drugod. Za te balete je oblikovala scenografijo in kostumografijo: Le Coq d'Or' (1914), Liturgija (1915), Ygrushka (1921) Reynard (z možem; 1922), Les Noces (1923), Une nuit sur le mont chauve (1924), Ognjena ptica (1926 revival), Sur le Borsythène (z možem; 1932), Cendrillon (1938), Bogatyri (1938) in uprizoritev Ognjene ptice v Sadler's Wells leta 1954.
Gončarova se je leta 1921 preselila v Pariz, kjer je redno razstavljala svoje umetnine. Leta 1939 je postala francoska državljanka. Leta 1955 se je končno poročila z Larionovom in umrla v Parizu leta 1962.
Največje zbirke njenih del so v Centru Pompidou v Parizu, Ruskem muzeju v Sankt Peterburgu in Državni Tretjakovski galeriji v Moskvi.
