Rachel Carson – avtorica 'Tihe pomladi' in okoljska pionirka

Rachel Carson — avtorica "Tihe pomladi", okoljska pionirka, ki je razkrila škodljivost DDT, spodbudila prepoved pesticidov in zagnala modernejše okoljsko gibanje.

Avtor: Leandro Alegsa

Rachel Louise Carson (rojena 27. maja 1907 – umrla 14. aprila 1964) je bila ameriška morska biologinja in pisateljica o naravi. Rojena je bila v Springdaleu v Pensilvaniji. Po diplomi iz biologije na Pennsylvania College for Women (zdaj Chatham University) je nadaljevala študij na Johns Hopkins University, kjer je leta 1932 pridobila magisterij iz zoologije. Carsonova je več kot petnajst let delala kot biologinja, znanstvenica in urednica v ameriškem Uradu za ribištvo (U.S. Bureau of Fisheries) in pozneje v ameriški službi za ribe in divjad (U.S. Fish and Wildlife Service). Znana je bila po tem, da je znanstvene teme predstavila širokemu krogu bralcev z jasnim, literarnim slogom, ki je združeval natančnost in ljubezen do narave.

Glavna dela

Carsonova je napisala tri pomembne knjige o oceanih in življenju ob morju: Under the Sea-Wind (1941), The Sea Around Us (1951) — ki je postala uspešnica in ji prinesla nacionalno priznanje — ter The Edge of the Sea (1955). Najbolj znana pa je po knjigi Tiha pomlad (1962), v kateri je znanstveno in dostopno opozorila na nevarne učinke nekaterih pesticidov.

Tiha pomlad — vsebina in vpliv

Tiha pomlad je pritegnila pozornost številnih Američanov in širše javnosti. Pred njenim izidom se široka publika ni veliko ukvarjala z dolgoročnimi okoljskimi učinki kemikalij in ohranjanjem habitatov. Knjiga je podrobno obravnavala probleme z DDT in drugimi pesticidi — kemikalijami, katerih namen je uničevanje škodljivcev, kot so komarji in muhe. Carsonova je pojasnila, kako se te snovi kopiči v okolju in prehaja v prehranske verige (proces, ki mu danes pravimo bioakumulacija ali biomagnifikacija). DDT in drugi pesticidi so ostajali v žuželkah, ribah in drugih organizmih, ki jih ptice in drugi plenilci jedo. Posledica je bilo stanjšanje lupin ptičjih jaj, kar je povzročilo zlom in izgubo gnezdenj. Nekatere ptice, na primer planinski orel, so v Združenih državah Amerike skoraj izginile.

Carsonova je v knjigi zapisala jasno opozorilo: če uporaba pesticidov ne bo nadzorovana in spremenjena, bi v prihodnosti lahko zmanjšala ali celo izbrisala številne vrste ptic. Zaradi tega strahu po praznih in tišjih pomladih je knjiga dobila naslov Tiha pomlad.

Javni odziv, politične posledice in spopad s kritikami

Izid knjige je sprožil močno javno razpravo. Industrija pesticidov je sprva močno nasprotovala in napadala njen ugled, vendar so raziskave in poročila o škodljivih učinkih pesticidov potrdila mnoge izmed njenih trditev. Carsonova je bila povabljena, da govori pred senatnim pododborom, kjer je leta 1963, kljub slabemu zdravju, jasno predstavila znanstvene dokaze o nevarnostih nekontrolirane uporabe pesticidov. Njena knjiga je spodbudila spremembo javne politike, večjo regulacijo uporabe pesticidov in rast okoljskega aktivizma.

Zapuščina in priznanja

  • Njeno delo je pripomoglo k ustanovitvi Agencije za varstvo okolja (EPA) leta 1970 in k uvedbi strožjih pravil glede uporabe številnih pesticidov; DDT je bil v Združenih državah prepovedan leta 1972.
  • Carsonova je pogosto omenjena kot ena ključnih osebnosti, ki je sprožila moderno okoljsko gibanje in navdihnila dogodke, kot je prvi Dan Zemlje leta 1970.
  • Po njeni smrti ji je Jimmy Carter Carsonovi podelil predsedniško medaljo svobode (posthumno) kot priznanje za njen prispevek k varstvu okolja in širjenju okoljske zavesti.
  • Po njej je poimenovano nacionalno zatočišče za prostoživeče živali v Mainu.

Rachel Carson je umrla 14. aprila 1964, po dolgotrajni bolezni (rak). Njeno delo pa živi dalje v znanstvenih spoznanjih in javnih politikah, ki cenijo medsebojne povezave med človekom in naravnim okoljem. Njena sposobnost, da znanstvene podatke predstavi jasno in čustveno, je pomagala spremeniti odnos družbe do kemikalij in okoljskih tveganj ter je še danes zgled, kako lahko ena oseba vpliva na široke družbene spremembe.

Življenje in delo

Zgodnje življenje in izobraževanje

Rachel Carson se je rodila 27. maja 1907 v Springdalu v Pensilvaniji in odraščala na družinski kmetiji. Kmetija je bila ob reki Allegheny v bližini Pittsburgha. Carsonova je rada brala in bila že od mladih let nadarjena pisateljica. Veliko časa je preživela tudi na svoji 65 hektarjev (26 ha) veliki kmetiji, ki jo je raziskovala. Pri osmih letih je začela pisati zgodbe (pogosto z živalmi), pri enajstih letih pa je objavila svojo prvo zgodbo. Rada je brala revijo St. Nicholas Magazine, v kateri so bile objavljene njene prve zgodbe. V njej so bile objavljene tudi zgodbe Beatrix Potter ter knjige Gena Strattona Porterja, Hermana Melvilla, Josepha Conrada in Roberta Louisa Stevensona. Naravni svet, zlasti ocean, je bil pogost del njenih najljubših knjig. Carsonova je srednjo šolo končala leta 1925, na prvem mestu v razredu s štiriinštiridesetimi dijaki.

Tako kot v srednji šoli je bila Carsonova tudi na ženskem kolidžu v Pensilvaniji (zdaj znanem kot univerza Chatham) nekoliko osamljena. Sprva je študirala angleščino, vendar je januarja 1928 prešla na biologijo. Še naprej je pisala v šolskem študentskem časopisu. Čeprav je bila leta 1928 sprejeta na podiplomski študij na univerzi Johns Hopkins, je morala zaradi denarnih težav v zadnjem letniku ostati na Pennsylvania College for Women. Leta 1929 je diplomirala z odliko. Po poletnem tečaju v Morskem biološkem laboratoriju je jeseni 1929 nadaljevala študij zoologije in genetike na univerzi Johns Hopkins.

Po prvem letniku podiplomskega študija je Carsonova delala v laboratoriju s podganami in drozofilami, da bi zaslužila denar za šolnino. Za magistrski študij je napisala disertacijo o tem, kako se pronefros pri ribah razvije v zgodnjem življenjskem obdobju. Junija 1932 je magistrirala iz zoologije. Želela je nadaljevati z doktoratom, vendar je morala Carsonova leta 1934 zapustiti Johns Hopkins in si poiskati redno pedagoško delo, da bi pomagala preživljati družino. Leta 1935 ji je nenadoma umrl oče in Carsonova je morala skrbeti za starajočo se mater. Zaradi tega je bil problem z denarjem še večji (to je bilo v času velike gospodarske krize, ko je bilo težko najti delo).

Delo biologa

Njen mentor na fakulteti za biologijo ji je pomagal dobiti službo s krajšim delovnim časom pri Uradu ZDA za ribištvo. Tu je pisala za izobraževalno oddajo z naslovom Romance Under the Waters na radiu (to je bilo pred televizijo). To je bila sedemminutna oddaja, ki je bila na sporedu enkrat tedensko eno leto. Oddaja je govorila o življenju v vodi (predvsem o ribah), da bi povečala zanimanje javnosti za biologijo rib in delo urada za ribištvo. To je bilo delo, ki ga več ljudi pred Carsonom ni moglo opraviti. Carson je začel tudi pošiljati članke o morskem življenju v zalivu Chesapeake v lokalne časopise in revije.

Carsonovemu šefu je bilo njeno delo všeč, zato jo je prosil, naj napiše uvod v javno brošuro o uradu za ribištvo. Prav tako ji je naročil, naj se prijavi na prvo prosto delovno mesto s polnim delovnim časom, ki je bilo na voljo. Ko je opravljala izpit za državno službo, je bila boljša od vseh drugih kandidatov. Leta 1936 je postala šele druga ženska, ki jo je urad za ribištvo zaposlil za polni delovni čas, in sicer kot mlajšo vodno biologinjo. Carsonova je 15 let delala v Uradu za ribištvo ZDA in nato v Službi Združenih držav za ribe in divjad.

Kot avtor

Njena knjižna uspešnica The Sea Around Us iz leta 1951 ji je omogočila, da je kot pisateljica o naravi delala s polnim delovnim časom. Ljudje so jo prepoznali kot nadarjeno pisateljico. Tudi njena naslednja knjiga The Edge of the Sea in ponovno izdana različica njene prve knjige Under the Sea Wind sta bili uspešnici. Vse tri knjige skupaj raziskujejo vse dele življenja v oceanu, od obale, gladine do morskih globin.

V poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja se je Carsonova začela zanimati za varstvo okolja in okoljske težave, ki jih povzročajo novi pesticidi. Sprva o tem ni želela pisati, vendar nihče drug ni želel pisati o težavah, ki jih povzročajo pesticidi. Zato je problem preučila in napisala knjigo Tiha pomlad (izšla leta 1962).

Smrt

Rachel Carson je umrla mlada, pri 56 letih. Že prej je zbolela za rakom na dojkah. Zdravili so ga, vendar se je po nekaj letih rak vrnil. Umrla je 14. aprila 1964.

Carsonova hiša iz otroštva je zdaj ohranjena kot domačija Rachel Carson.Zoom
Carsonova hiša iz otroštva je zdaj ohranjena kot domačija Rachel Carson.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila Rachel Louise Carson?


O: Rachel Louise Carson je bila ameriška morska biologinja in pisateljica o naravi. Petnajst let je delala kot biologinja, znanstvenica in urednica v ameriškem uradu za ribištvo in nato v ameriški službi za ribe in divjad.

V: Katere knjige je napisala?


O: Rachel Louise Carson je napisala Tiho pomlad in tri knjige o oceanu in življenju v njem in okoli njega.

V: Katero težavo je obravnavala Tiha pomlad?


O: Tiha pomlad je obravnavala težave z DDT in drugimi pesticidi (kemikalije, ki uničujejo škodljivce, kot so komarji in muhe). Mislili so, da so ti pesticidi varni, vendar so dejansko povzročili smrt številnih ptic, ker so se kopičili v žuželkah in ribah, ki so jih ptice jedle.

V: Kako je ta knjiga pripomogla k spremembam?


O: Ta knjiga je privedla do spremembe nacionalne politike o pesticidih in prepovedi DDT in nekaterih drugih pesticidov ter spodbudila ustanovitev Agencije za varstvo okolja.

V: Kakšno nagrado je Rachel Louise Carson prejela po svoji smrti?


O: Po njeni smrti je Jimmy Carter Rachel Louise Carson podelil predsedniško medaljo svobode.

V: Ali je po njej kaj poimenovano?


O: Da, po njej je poimenovano nacionalno zatočišče za prostoživeče živali v Mainu.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3