George Beadle
George Wells Beadle (22. oktober 1903 - 9. junij 1989) je bil ameriški genetik.
Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino je prejel skupaj z Edwardom Tatumom; nagrado sta si delila z Joshuo Lederbergom, ki je s Tatumom delal na področju bakterijske genetike.
Beadle in Tatum sta odkrila vlogo genov pri uravnavanju biokemične sinteze v celicah.
Beadle in Tatum sta v svojih ključnih poskusih izpostavila plesen Neurospora crassa rentgenskim žarkom, kar je povzročilo mutacije. V vrsti poskusov sta pokazala, da te mutacije povzročajo spremembe v določenih encimih, ki so vključeni v poti, po katerih nastajajo beljakovine. Predlagala sta neposredno povezavo med geni in encimskimi reakcijami, znano kot hipotezo "en gen, en encim".
Življenje in kariera
George Wells Beadle se je rodil 22. oktobra 1903 v mestu Wahoo v Nebraski. Bil je sin kmetov; njegovi starši so imeli v lasti in upravljali 40-akrsko (160.000 m2) kmetijo.
George bi morda tudi sam postal kmet, če ga ne bi eden od njegovih učiteljev usmeril v znanost in kmetijsko fakulteto v Lincolnu v Nebraski.
Leta 1926 je po diplomi delal na hibridni pšenici in Zea mays. Leta 1931 je prejel štipendijo Nacionalnega raziskovalnega sveta na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu v Pasadeni, kjer je ostal od leta 1931 do 1936. V tem obdobju je nadaljeval delo na indijski koruzi in v sodelovanju z Dobzhanskim in Sturtevantom začel raziskovati križanje pri sadni mušici Drosophila melanogaster.
Leta 1935 je Beadle za šest mesecev obiskal Pariz, kjer je delal z Borisom Ephrussijem na Inštitutu za fizikalno kemijsko biologijo. Skupaj sta začela preučevati razvoj očesnega pigmenta pri drozofili, kar je pozneje vodilo v delo na področju biokemije genetike glive Neurospora.
Leta 1937 je bil Beadle imenovan za profesorja biologije (genetike) na Univerzi Stanford, kjer je ostal devet let in večino tega obdobja sodeloval s Tatumom.
Leta 1946 se je vrnil na Kalifornijski tehnološki inštitut kot profesor biologije in predsednik oddelka za biologijo. Tu je ostal do januarja 1961, ko je bil izvoljen za rektorja Univerze v Chicagu, jeseni istega leta pa za predsednika te univerze.
George Beadle je umrl 9. junija 1989.
Poznejše delo
Delo Beadla in Tatuma so pozneje nadaljevali E. B. Lewis, ki je preučeval, kako geni nadzorujejo razvoj zarodkov, ter Phillip Sharp in Richard Roberts, ki sta odkrila introne in cepljenje RNK. Vsi trije so za svoje delo prejeli Nobelovo nagrado.
Leta 1977 je delo v laboratorijih Sharp in Roberts pokazalo, da so geni višjih organizmov "razdeljeni" ali prisotni v več različnih segmentih vzdolž molekule DNK.
Kodirajoče regije gena so ločene z nekodirajočo DNK, ki ne sodeluje pri izražanju beljakovin. Nekodirajoče regije, introni, se izrežejo iz predhodnih mRNA v procesu, ki se imenuje "spajanje". Ugotovljeno je bilo, da je razcepljena struktura gena skupna večini evkariontskih genov. Zaradi tega en gen - en encim ne drži na preprost način, ki sta ga predstavila Beadle in Tatum. Razlog za to je, da
- Za izgradnjo beljakovine je lahko potreben več kot en gen in
- Iz manjšega nabora genov lahko nastane veliko različnih genov (glej protitelesa).
Vendar je bilo njihovo delo v svojem času velik korak naprej.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je George Wells Beadle?
O: George Wells Beadle je bil ameriški genetik.
V: Za kaj je George Wells Beadle prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino?
O: George Wells Beadle je Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino prejel skupaj z Edwardom Tatumom; nagrado sta si delila z Joshuo Lederbergom, ki je s Tatumom delal na področju bakterijske genetike.
V: Kaj sta odkrila Beadle in Tatum?
O: Beadle in Tatum sta odkrila vlogo genov pri uravnavanju biokemične sinteze v celicah.
V: Kateri so bili ključni poskusi Beadla in Tatuma?
O: Ključni poskusi Beadla in Tatuma so vključevali izpostavljanje plesni Neurospora crassa rentgenskim žarkom, kar je povzročilo mutacije.
V: Kaj sta Beadle in Tatum pokazala v svojih poskusih?
O: V vrsti poskusov sta Beadle in Tatum pokazala, da mutacije povzročajo spremembe v določenih encimih, ki sodelujejo v poteh, na katerih nastajajo beljakovine.
V: Kaj sta predlagala Beadle in Tatum?
O: Beadle in Tatum sta predlagala neposredno povezavo med geni in encimskimi reakcijami, znano kot hipotezo "en gen, en encim".
V: Kaj je hipoteza "en gen, en en encim"?
O: Hipoteza "en gen, en en encim" je neposredna povezava med geni in encimskimi reakcijami, ki sta jo v svojem poskusu predlagala Beadle in Tatum.
