Hajderabad, Indija: zgodovina, prebivalstvo in glavne znamenitosti

Hajderabad (izgovori se (/ˈhaɪdərəbɑːd/ ( poslušajte) HY-dər-ə-baad)) je glavno mesto zvezne države Telangana v osrednjem delu južne Indije. Z metropolitanskim prebivalstvom, ki presega več milijonov ljudi, je eno največjih in gospodarsko najbolj pomembnih indijskih mest. Hajderabad je znan kot mesto biserov, kot mesto Nizamov ter kot hitro rastoče središče informacijske tehnologije in farmacije. Prebivalci Hajderabada se pogovorno imenujejo Hajderabadci.

Zgodovina

Hajderabad je leta 1591 n. št. ustanovil sultan Muhammad Quli Qutb Shah na bregovih reke Musi kot novo prestolnico sultanata Qutb Shahi. Miesto je v naslednjih stoletjih raslo kot pomembno središče trgovine, kulture in islamske arhitekture. Kasneje mu je vladal mogulski guverner Nizam Asaf Jah I., ki je ustanovil dinastijo Asaf Jahi (znano tudi kot Nizami). Nizami so vladali Hajderabadu več generacij; skupno jih je bilo deset, zadnji iz rodu pa je bil Osman Ali Khan, Asaf Jah VII. Pod Nizamovimi vladavami je mesto pridobilo bogato arhitekturno dediščino in položaj trgovskega centra za bisere, diamantne rude ter svilo.

Prebivalstvo in jezik

Prebivalstvo: Hajderabad je večkulturno mesto z mešanico etničnih skupin in verskih skupnosti. Zaradi dolge zgodovine kot trgovskega in upravnega središča so se tukaj naselili ljudje iz raznih delov Indije in tujine.

Jeziki: Najpogosteje govoreči jeziki so telugu in urdu; pogosto se uporabljata tudi hindi in angleščina. V mestu obstaja bogata literarna in gledališka tradicija v urduju in teluguju.

Kultura, festivali in kulinarika

Hajderabad je kulturno središče z močno muslimansko in hindujskimi tradicijami. Med pomembnejšimi praznovanji so Ramzan (Eid), Diwali, Bonalu in Bathukamma. Mesto je znano tudi po bogati kulinariki; najprepoznavnejše jedi so Hyderabadi biryani, haleem in številne slaščice in jedi, ki izhajajo iz dvorne kuhinje Nizamskih palač.

Gospodarstvo in industrija

V zadnjih desetletjih je Hajderabad postal pomembno tehnološko in farmacevtsko središče. Območje, znano kot Cyberabad, gosti mednarodna tehnološka podjetja, start-upe in raziskovalne ustanove. Poleg IT-sektorja je mesto pomembno tudi v farmacevtski, biotehnološki, proizvodni in perličarski industriji.

Promet in povezave

Hajderabad ima dobro razvite prometne povezave: Rajiv Gandhi International Airport (letališče v Shamshabadu) povezuje mesto s številnimi domačimi in tujimi destinacijami. Mesto je tudi pomembno železniško vozlišče in ima mestni metro, avtobusni sistem in obsežno cestno omrežje, ki povezuje center s predmestji in industrijskimi conami.

Glavne znamenitosti

• Charminar – simbol mesta in ena najbolj prepoznavnih stavb z mogočnimi kupolami in trgi v okolici.
• Golconda Fort – utrdba z obzidjem, znana po akustiki in bogati zgodovini rudarjenja diamantov.
• Salar Jung Museum – ena največjih zasebnih zbirke umetnin v Indiji, z bogatimi eksponati iz Azije, Evrope in Bližnjega vzhoda.
• Chowmahalla Palace – nekdanje dvorane Nizamov z izvrstno arhitekturo in dekoracijo.
• Hussain Sagar – umetno jezero z velikim stoičnim kipom Budhe in priljubljeno sprehajalno območje.
• Ramoji Film City – veliko filmsko mesto, ki se razprostira na več kot 2.000 hektarjih (8,1 km2), in je eno največjih filmskih posnetkovnih kompleksov na svetu. Tukajšnja filmska industrija se imenuje The Hyderabad Deccan Urdu film industry (znana tudi kot Deccanwood).

Arhitektura in dediščina

Arhitektura Hajderabada je preplet islamskih, perzijskih, hindujskih in evropskih vplivov. To se kaže v palačah, mošejah, tržnicah in javnih stavbah. Bogata zgodovina trgovine z biseri in diamanti se odraža tudi v lokalni obrtniški tradiciji.

Kaj obiskati in praktični nasveti

• Najboljši čas za obisk je po monsunskem obdobju in pozno jeseni, ko so temperature prijaznejše; poleti je precej vroče.
• Obiščite lokalne tržnice (npr. Laad Bazaar) za nakup biserov, tekstila in tradicionalnih spominkov.
• Preizkusite ulične jedi in restavracijske specialitete — lokalna kuhinja je ena glavnih izkušenj mesta.
• V mestnih muzejih in palačah si vzemite čas za spoznavanje zgodovine Nizamov in Qutb Shahi dinastije.

Hajderabad tako združuje bogato zgodovinsko dediščino z modernim gospodarskim razvojem, zaradi česar je privlačna destinacija za obiskovalce, študente, podjetnike in raziskovalce.

Zgodovina

Arheologi so v Hajderabadu našli najdišča iz železne dobe, ki so stara 2500 let. Ta najdišča so bila najdena v bližini mest Haythnagar in Ramoji Film City ter vsebujejo pokope in orodja. Kralji Qutub Shahi so vladali Hyderabadu do leta 1687, ko so mesto prevzeli Moguli. Muhammad Quli Qutub Shah je bil vladar Qutub Shahi, ki je ukazal gradnjo Charminarja kot mošeje. Nawab Abdul Hasan Šah, ki je znan kot Taniša, je bil zadnji Qutub Šahi vladar Hajderabada, preden ga je leta 1687 zavzel Aurangzeb. Aurangzeb je za guvernerja Hajderabada razglasil Asafa Džaha. Tako se je začela dinastija Asaf Jahi, ki je Hajderabadu vladala do leta 1948.

Hajderabad je po sodelovanju z Indijo leta 1947 postal knežja država. Vendar je moral Nizam kmalu podpisati listino o pristopu k Indijski uniji, tako da je Hajderabad postal del Indije. 1. novembra 1956 je bila pokrajina Hyderabad razdeljena na Karnatako, Maharaštro in Andhra Pradeš na podlagi jezika. Tako je Hajderabad pripadel telugu govoreči skupnosti in tako postal glavno mesto Andhra Pradeša. Država Telangana je bila ustanovljena 2. junija 2014 in se je ločila od Andhra Pradeša, pri čemer je Hyderabad ostal njeno glavno mesto.

Mesto se je zdaj razvilo na področju informacijske tehnologije s štirimi šolami IT, vključno z JNTU (Jawaharlal Nehru's Technological University). Na razvoj Hajderabada sta močno vplivala tudi mednarodno letališče in nepremičnine.

Grobnica Mohameda Quli Qutb Shaha v bližini trdnjave Golconda v Hyderabadu v Indiji.

Geografija

Hajderabad leži na Dekanski planoti, 500 metrov nad morjem, in večina območja je skalnata. Glavna pridelana kultura je riž, med drugimi kulturami pa so bengalski gram, arašidi, sladkorni trs in sončnice. Hajderabad je bil ustanovljen na bregovih reke Musi leta 1591. Danes je to območje znano kot staro mesto, v katerem sta tudi Meka Masjid in jezero Hussain Sagar. Na tem območju je veliko uradnih stavb in to območje je zelo staro. V zadnjem času je bil Hyderabad združen s Secunderabadom. Tako je nastalo veliko, združeno in gosto naseljeno mesto s številnimi vasmi, ki ga obkrožajo.

Podnebje

V Hajderabadu je vroče, vlažno in suho podnebje. Monsunska ali deževna sezona traja od konca junija do konca oktobra. V povprečju v mestu vsako leto pade 32 centimetrov dežja. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli zabeležili, je bila 2. junija 1966 51,5 °C (113,9 °F). Najnižja zabeležena temperatura je bila 1,1 °C (43 °F) 8. januarja 1946. Ob večerih in zjutraj je hladneje, saj je mesto visoko nad morjem.

Prebivalstvo

Mesto ima več kot štiri milijone prebivalcev. Hindujci predstavljajo večino, muslimani pa 40 % prebivalstva. Muslimanska skupnost v Hajderabadu je največja v Telangani. Muslimani živijo predvsem v starem delu mesta in njegovi okolici. Kristjanov je v mestu malo. Znane so cerkve v okolici Abida in Secunderabada, kot je katedrala svetega Jožefa.

Masjid v Meki

Išči po črki