Čmrljev netopir (Craseonycteris thonglongyai), znan tudi kot Kittijev netopir, je ogrožena vrsta netopirja. Je edini član družine Craseonycteridae. Živi na zahodu Tajske in v jugovzhodni Burmi. Običajno naseljuje apnenčaste jame ob rekah, kjer se skriva v razpokah in drobnih nišah skal.
Opis
To je najmanjša vrsta netopirja in eden najmanjših sesalcev na svetu. Odrasli posamezniki tehtajo približno 2 grama, dolžina telesa (brez repa) je okoli 29–33 mm, razpon kril pa je približno 120–150 mm (viri se nekoliko razlikujejo, zato so številke približne). Ima rdečkasto-rjav ali siv kožuh ter značilen kratkorep in smrček, ki spominja na prašiča. Glava je sorazmerno velika, z majhnimi očmi in dobro razvitim sluhom za echolokacijo.
Habitat in razširjenost
Kittijev netopir živi predvsem v apnenčastih jamah ob rekah in v vlažnih gozdnih območjih v zahodni Tajski in jugovzhodni Burmi. V jamah se zadržuje v počitkovnih razpokah, ki ga varujejo pred plenilci in neprijetnimi vremenskimi vplivi. Kolonije so različne velikosti; v povprečju je v eni jami okoli 100 osebkov, vendar so zabeležene tudi manjše in večje skupine.
Življenjski slog in prehrana
Netopir je nočen in najbolj aktiven ob zori in zvečer. V kratkih obdobjih aktivnosti lovi po bližnjih gozdnih površinah in ob vodnih telesih, kjer se prehranjuje z majhnimi žuželkami — zlasti s tanjšimi mrgami žuželk in drugimi nočnimi insekti. Echolokacija mu omogoča natančno zaznavanje plena v temnih ali gosto zasajenih območjih.
Razmnoževanje
Samica običajno rodi le en mladič na leto. Gnezditvene navade so povezane z razpoložljivostjo skrivališč v jamah in s sezonsko razpoložljivostjo hrane. Mladiči so sprva odvisni od materinega mleka in se postopoma učijo loviti z učenje in kratkimi poleti ob spremljanju staršev.
Grožnje in ohranjanje
Vrsta je uvrščena med ogrožene zaradi kombinacije dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:
- uničevanje habitata, zlasti apnenčastih jam zaradi rudarjenja in izkopov;
- izguba in degradacija gozdov okoli jam, kar zmanjšuje razpoložljivost plena;
- motnje v počivališčih zaradi turizma, kmetijskih dejavnosti ali direktnega vstopanja v jame;
- uporaba pesticidov, ki zmanjšuje število žuželk in lahko povzroči zastrupitve.
Za zaščito vrste so pomembni ukrepi, kot so varovanje jam in območij okoli njih, omejevanje rudarjenja apnenca, postavitev nadzornih ukrepov proti vstopanju v občutljive jame ter izobraževanje lokalnih skupnosti o pomenu ohranjanja. Raziskave in monitoring populacij pomagajo pri ocenjevanju trenda številčnosti ter učinkovitosti ukrepov varstva.
Ime in odkritje
Ime vrste izhaja iz priimka tajskega zoologa Kittija Thonglongya, ki je imel pomembno vlogo pri odkritju te vrste v začetku 1970-ih. Zaradi svoje majhnosti in posebne oblike smrčka je hitro pritegnil pozornost znanstvenikov. Zaradi omejene razširjenosti in specifike habitata je raziskovanje vrste še vedno pomembno za njeno dolgoročno ohranitev.
Kittijev netopir je zanimiv primer, kako tudi najmanjši sesalci zahtevajo skrbno varstvo specifčnih življenjskih okolij. Ohranjanje apnenčastih jam in obvodnih gozdov je ključno za preživetje te edinstvene vrste.