Uničevalno taborišče Chełmno (Kulmhof): zgodovina, žrtve in pomen v holokavstu
Chełmno (Kulmhof): poglobljen vpogled v uničevalno taborišče — zgodovina, pričevanja, žrtve in pomen v holokavstu za razumevanje in spomin.
Izbrisno taborišče Chełmno (nemško Vernichtungslager Kulmhof) je bilo prvo uničevalno taborišče, ki ga je odprla nacistična Nemčija. Nahajalo se je približno 50 kilometrov severno od mesta Lodž, ob reki Ner (Chełmno nad Nerem) na Poljskem. Leta 1939 je nacistična Nemčija napadla Poljsko in anektirala (prevzela nadzor) nad delom Poljske.
Nacisti so zgradili Chełmno s posebnim ciljem, da bi z množičnimi umori izvedli etnično čiščenje. Tabor so odprli 8. decembra 1941; deloval je kot ena od oblik sistematičnega iztrebljanja med drugo svetovno vojno — v najbolj smrtonosni fazi kot del operacije Reinhard — in je bil znova v uporabi med 23. junijem 1944 in 18. januarjem 1945 med sovjetsko protiofenzivo.
Način delovanja
Chełmno je bil zasnovan za hitro in skrito uničevanje ljudi. Žrtve so prihajale iz okoliških getov in naselij, predvsem iz geta v mestu Lodž ter iz območja Reichsgau Wartheland. Transportirane so bile z železnico ali tovornimi vozili do taborišča, kjer so bile prisiljene v odvečno oblačilo in nato natovorjene v posebej prirejene tovorne avtomobile — t. i. plinske kombije. V zaprtem tovoru so jih ubijali z izpušnimi plini motorja.
Po umoru so trupel večinoma zakopali v množičnih grobiščih v bližnjem gozdu; proti koncu delovanja so nacisti poskušali prikriti dokaze in mnoge ostanke izkopali ter sežgali na grmade.
Žrtve
Nacisti so v Chełmnu umorili več kot 150.000 ljudi. Sodobne ocene se običajno gibljejo okoli 152.000 žrtev, nekatere zgodovinske ocene pa dosegajo tudi 200.000; natančno število ni mogoče določiti zaradi pomanjkanja popolne dokumentacije in kasnejših poskusov skrivanja dokazov.
- Glavnino žrtev so predstavljali poljski Judje iz geta v Lodž in iz drugih južno- in srednjepoljskih getov ter obmejnih naselij;
- med žrtvami so bili tudi Romi, ujetniki in pripadniki drugih skupin, ki so jih nacisti šteli za nezaželene;
- zaradi načina delovanja taborišča so preživelih prič ostalo zelo malo; pomembne so prav njihove izjave za dokumentacijo zločinov.
Vodstvo in odgovornost
Tabor so upravljali oddelki SS in pripadniki varnostnih enot. Med prvimi poveljniki, povezanimi z organizacijo umorov v Chełmnu, je bil SS-Sturmbannführer Herbert Lange, ki je preizkusil in uvedel uporabo plinskih kombijev v tej praksi. Po vojni so bile nekatere odgovorne osebe kaznovane, vendar obseg sodnih postopkov in izrečene kazni ni bil vedno sorazmeren s številom zločinov; mnogi storilci so se izognili sankcijam ali so bili sojeni šele več desetletij po vojni.
Pomen v zgodovini holokavsta
Chełmno ima posebno mesto v zgodovini holokavsta, ker je bilo eno prvih krajev, kjer so nacisti uvajali industrijske metode množičnega umora, še posebej z uporabo plinskih kombijev. Eksperimenti in izkušnje iz Chełmna so pripomogli k razvoju širših sistemov iztrebljanja, ki so se pozneje uporabljali v drugih uničevalnih taboriščih.
Spomin in muzejska dediščina
Danes je mesto Chełmno nad Nerem spomeniško območje. Na kraju taborišča stoji muzej in spominska ureditev, kjer so ohranjene zgodbe žrtev, arheološki ostanki in izobraževalne razstave. Spomini preživelih, arhivski dokumenti in sodne preiskave so ključni za ohranjanje zgodbe o Chełmnu ter za izobraževanje prihodnjih generacij o nevarnostih rasizma, antisemitizma in totalitarnih režimov.
Po vojni
V letih po vojni so poljski in mednarodni raziskovalci dokumentirali grobišča in zbrali pričevanja preživelih. Delovanje taborišča in dejanja storilcev sta predmet zgodovinskega raziskovanja, sodnih postopkov in javnih razprav o pomenu sprave ter kaznovanju vojnih zločinov. Chełmno ostaja eden od simbolov sistematičnega nasilja in genocida med drugo svetovno vojno.
Žrtve
Nacisti so v Chełmnu ubili najmanj 152.000 ljudi. Nacistični uradniki so bili na koncu obtoženi uboja najmanj 180.000 žrtev.
Muzej mučeništva Kulmhof (pl) navaja, da je bilo v Chełmnu ubitih približno 200.000 ljudi.
V Chełmnu je bilo ubitih največ ljudi:
- Judje iz zahodne in osrednje Poljske;
- Romi iz vse Poljske;
- sovjetski vojni ujetniki ali
- Judje, ki so bili prisiljeni živeti v loškem getu. Med njimi so bili Judje iz Madžarske, Češke, Moravske, Nemčije, Luksemburga in Avstrije.
Nacisti so te žrtve pobijali s plinskimi vozili. Žrtve so nagnali v velike kombije, nato pa so v kombije natočili ogljikov monoksid, ki je žrtve zadušil in ubil.
Nacisti so v Chełmnu že zgodaj izvajali poskuse. Razvili so metode, ki so jih pozneje uporabili med holokavstom na Poljskem pod nacističnim nadzorom.
Model plinskega vozila Magirus-Deutz, ki so ga nacisti uporabljali za pobijanje zapornikov v Chelmnu
Uničenje
17. januarja 1945 so ruski vojaki zavzeli mesto Chełmno. Do takrat so nacisti že uničili dokaze o obstoju taborišča Chełmno. Za seboj niso pustili nobenih ujetnikov. Eden od preživelih taboriščnikov, ki je bil takrat star petnajst let, je povedal, da so iz Chełmna uspešno pobegnili le trije judovski moški.
Leta 1961 so trije najbolj znani preživeli pričali o Chełmnu na sojenju Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu. V letih 1962-1965 sta dva preživela pričala tudi na sodnih procesih v Zahodni Nemčiji proti ljudem, ki so delali v taborišču.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo uničevalno taborišče Chełmno?
O: Izbrisno taborišče Chełmno je bilo prvo uničevalno taborišče (taborišče smrti), ki ga je na Poljskem odprla nacistična Nemčija.
V: Kje se je nahajalo taborišče Chełmno?
O: Chełmno je bilo 50 kilometrov severno od mesta Lodž na Poljskem.
V: Kdaj je nacistična Nemčija napadla Poljsko?
O: Nacistična Nemčija je Poljsko napadla leta 1939.
V: Kakšen je bil poseben cilj mesta Chełmno?
O: Posebni cilj Chełmna je bil izvesti etnično čiščenje z množičnimi umori.
V: Kdaj je bilo Chełmno odprto?
O: Chełmno je bil odprt od 8. decembra 1941 kot del operacije Reinhard med najbolj smrtonosno fazo holokavsta in ponovno od 23. junija 1944 do 18. januarja 1945 med sovjetsko protiofenzivo.
V: Koliko ljudi je bilo umorjenih v Chełmnu?
O: Nacisti so v Chełmnu umorili več kot 150 000 ljudi, vključno s številnimi poljskimi Judi iz łódzkega geta in lokalnimi prebivalci, ki so živeli v Reichsgau Wartheland (Warthegau).
V: Ali je bil Chełmno pomemben v zgodovini holokavsta?
O: Da, Chełmno je bil pomemben v zgodovini holokavsta, saj je bil prvo uničevalno taborišče in kraj množičnega umora več kot 150 000 ljudi.
Iskati