Izbrisno taborišče Chełmno (nemško Vernichtungslager Kulmhof) je bilo prvo uničevalno taborišče, ki ga je odprla nacistična Nemčija. Nahajalo se je približno 50 kilometrov severno od mesta Lodž, ob reki Ner (Chełmno nad Nerem) na Poljskem. Leta 1939 je nacistična Nemčija napadla Poljsko in anektirala (prevzela nadzor) nad delom Poljske.

Nacisti so zgradili Chełmno s posebnim ciljem, da bi z množičnimi umori izvedli etnično čiščenje. Tabor so odprli 8. decembra 1941; deloval je kot ena od oblik sistematičnega iztrebljanja med drugo svetovno vojno — v najbolj smrtonosni fazi kot del operacije Reinhard — in je bil znova v uporabi med 23. junijem 1944 in 18. januarjem 1945 med sovjetsko protiofenzivo.

Način delovanja

Chełmno je bil zasnovan za hitro in skrito uničevanje ljudi. Žrtve so prihajale iz okoliških getov in naselij, predvsem iz geta v mestu Lodž ter iz območja Reichsgau Wartheland. Transportirane so bile z železnico ali tovornimi vozili do taborišča, kjer so bile prisiljene v odvečno oblačilo in nato natovorjene v posebej prirejene tovorne avtomobile — t. i. plinske kombije. V zaprtem tovoru so jih ubijali z izpušnimi plini motorja.

Po umoru so trupel večinoma zakopali v množičnih grobiščih v bližnjem gozdu; proti koncu delovanja so nacisti poskušali prikriti dokaze in mnoge ostanke izkopali ter sežgali na grmade.

Žrtve

Nacisti so v Chełmnu umorili več kot 150.000 ljudi. Sodobne ocene se običajno gibljejo okoli 152.000 žrtev, nekatere zgodovinske ocene pa dosegajo tudi 200.000; natančno število ni mogoče določiti zaradi pomanjkanja popolne dokumentacije in kasnejših poskusov skrivanja dokazov.

  • Glavnino žrtev so predstavljali poljski Judje iz geta v Lodž in iz drugih južno- in srednjepoljskih getov ter obmejnih naselij;
  • med žrtvami so bili tudi Romi, ujetniki in pripadniki drugih skupin, ki so jih nacisti šteli za nezaželene;
  • zaradi načina delovanja taborišča so preživelih prič ostalo zelo malo; pomembne so prav njihove izjave za dokumentacijo zločinov.

Vodstvo in odgovornost

Tabor so upravljali oddelki SS in pripadniki varnostnih enot. Med prvimi poveljniki, povezanimi z organizacijo umorov v Chełmnu, je bil SS-Sturmbannführer Herbert Lange, ki je preizkusil in uvedel uporabo plinskih kombijev v tej praksi. Po vojni so bile nekatere odgovorne osebe kaznovane, vendar obseg sodnih postopkov in izrečene kazni ni bil vedno sorazmeren s številom zločinov; mnogi storilci so se izognili sankcijam ali so bili sojeni šele več desetletij po vojni.

Pomen v zgodovini holokavsta

Chełmno ima posebno mesto v zgodovini holokavsta, ker je bilo eno prvih krajev, kjer so nacisti uvajali industrijske metode množičnega umora, še posebej z uporabo plinskih kombijev. Eksperimenti in izkušnje iz Chełmna so pripomogli k razvoju širših sistemov iztrebljanja, ki so se pozneje uporabljali v drugih uničevalnih taboriščih.

Spomin in muzejska dediščina

Danes je mesto Chełmno nad Nerem spomeniško območje. Na kraju taborišča stoji muzej in spominska ureditev, kjer so ohranjene zgodbe žrtev, arheološki ostanki in izobraževalne razstave. Spomini preživelih, arhivski dokumenti in sodne preiskave so ključni za ohranjanje zgodbe o Chełmnu ter za izobraževanje prihodnjih generacij o nevarnostih rasizma, antisemitizma in totalitarnih režimov.

Po vojni

V letih po vojni so poljski in mednarodni raziskovalci dokumentirali grobišča in zbrali pričevanja preživelih. Delovanje taborišča in dejanja storilcev sta predmet zgodovinskega raziskovanja, sodnih postopkov in javnih razprav o pomenu sprave ter kaznovanju vojnih zločinov. Chełmno ostaja eden od simbolov sistematičnega nasilja in genocida med drugo svetovno vojno.