Clay Mathematics Institute (CMI) je zasebna neprofitna fundacija s sedežem v Cambridgeu v Massachusettsu. Inštitut si prizadeva za širjenje in poglabljanje matematičnega znanja, spodbujanje raziskav in povečanje javne ozaveščenosti o pomenu matematike. Obetavnim matematikom podeljuje različne nagrade in sponzorstva, organizira delavnice, delovne skupine in mednarodne konference ter podpira sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi centri. Fundacijo sta ustanovila bostonska poslovneža Landon T. Clay in njegova žena Lavinia D. Clay leta 1998; prvi predsednik CMI je bil matematik Arthur Jaffe s harvardske univerze.

Delovanje in programi

Poleg finančne podpore posameznim raziskovalcem in projektom CMI izvaja več stalnih programov:

  • Clay Research Fellowships: prestižne podoktorsko-raziskovalne štipendije, ki vsako leto podprejo približno deset mladih raziskovalcev (Clayjevih raziskovalnih štipendistov) in jim omogočijo osredotočeno delo na temeljnih matematičnih problemih.
  • Poletna šola: letna poletna šola, namenjena naprednim študentom in raziskovalcem; zbornik predavanj iz te šole in druge publikacije CMI pogosto izidejo v sodelovanju z Ameriškim matematičnim društvom.
  • Delavnice in konferenčni programi: krajši tematski programi in intenzivne delavnice, ki povezujejo strokovnjake iz različnih področij matematike.
  • Publikacije: inštitut izdaja zbornike, monografije in elektronske vire, ki širijo rezultate in predavanja nastale v okviru njegovih programov.
CMI igra tudi vlogo katalizatorja za mednarodno sodelovanje, omogoča izmenjave in spodbuja interdisciplinarne pristope k matematičnim problemom.

Nagrada tisočletja

Inštitut je najbolj znan po svoji nagradi tisočletja, naboru sedmih posebej izpostavljenih nerešenih matematičnih problemov, za rešitev vsakega od katerih je prvotno ponujena nagrada v višini 1.000.000 USD. Sedi od teh sedmih problemov so:

  • Riemannova hipoteza
  • P versus NP (P vs NP)
  • Navier–Stokesova eksistenca in gladkost
  • Birch in Swinnerton-Dyerjeva domneva
  • Hodgeova domneva
  • Yang–Millsova teorija in masačno vrzel (existence and mass gap)
  • Poincaréjeva domneva
Do danes je bil od teh po navedbah inštituta formalno priznan le primer Poincaréjeve domneve, za katero je neodvisno delo izvedel ruski matematik Grigorij Perelman. Njegova rešitev, ki temelji na Riccijevem toku z reševanjem singularnosti, je bila sprejeta s strani matematične skupnosti, vendar je avtor nagrado in članstvo v nekaterih priznanih organizacijah zavrnil.

Pomen in vpliv

Clayjev inštitut je s postavitvijo nagrade tisočletja močno prispeval k usmerjanju pozornosti javnosti in znanstvene skupnosti k temelj­nim izzivom matematike. Programi in štipendije inštituta so med drugim pomagali pri razvoju kariere številnih mladih matematikov, podprli pa so tudi interdisciplinarne raziskave, ki povezujejo matematiko s fiziko, računalništvom in drugimi vedami. Z objavami, seminarji in izobraževalnimi dogodki CMI prispeva k širjenju najnovejših rezultatov in krepitvi raziskovalne infrastrukture na mednarodni ravni.