Cikasa (Cycas): rod cikad — vrste, razširjenost in evolucijska zgodovina

Cikasa je rod rastlin. Je edini trenutno znani rod v družini Cycadaceae. Trenutno je znanih približno 95 vrst. Cikase so zimzelene, drevesaste ali grmovite rastline z izrazitim srednjim steblom (jahoum ali steblasto deblo) in dolgimi pernatimi listi; odrasle rastline so pogosto počasne rasti in lahko živijo več sto let.

Verjetno najbolj znana med njimi je palma Sago Palm ali King Sago Palm. Vendar rastlina ni prava palma. Rodovno ime izhaja iz grškega kykas in pomeni "palma". Čeprav videz listov spominja na palme, se cikase taksonomsko uvršča med pradavne semenkonošce in ne med prave palme (Arecaceae).

Rod izvira iz Starega sveta, večina vrst pa živi v ekvatorialnih regijah. Domuje v vzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno s Filipini s 6 vrstami (od katerih so 4 endemične), v vzhodni Afriki (vključno z Madagaskarjem), severni Avstraliji, Polineziji in Mikroneziji. V Avstraliji je 26 vrst, na indokitajskem območju pa približno 30. Najsevernejša vrsta (C. revoluta) se nahaja na 31° severne širine na jugu Japonske. Najjužnejša vrsta (C. megacarpa) je na 26° j. š. v jugovzhodnem Queenslandu v Avstraliji. Cikase naseljujejo najrazličnejše habitete, od morskih obal preko sušnih pobočij do vlažnih gozdov, a so mnoge vrste omejene na majhna, izolirana območja.

Rastline so pogosto veljale za žive fosile. Najzgodnejši fosili rodu Cycas se pojavijo v kainozoiku, vendar se fosili, podobni rodu Cycas, pojavljajo tudi v mezozoiku. Rod Cycas ni v tesnem sorodstvu z drugimi rodovi cikad. Filogenetske študije so pokazale, da so Cycadaceae sestrska skupina vsem drugim živečim cikadam. Evolucijska zgodovina cikas kaže na starodavno ločitev od drugih semenkonožcev in dolgotrajno konservativnost morfoloških lastnosti.

Morfologija in posebnosti

• Listi: dolgi, pernati listi s trdimi, kožnatimi lističih; novi listi se pogosto razvijajo iz puščicasto zvitega zarodka.
• Koreni: cikase pogosto razvijejo koralike korenine (coralloid roots), ki gostijo fotosintetske cianobakterije; te bakterije vežejo dušik, kar pomaga rastlini rasti na revnih tleh.
• Reprodukcija: cikase so dvodomne (dioecijske) — obstajajo samčje in samičje rastline. Samčje rastline tvorijo stožce, ki proizvajajo prašnik, samičje pa megasporofile z velikimi semeni. Oprašitev je pri mnogih vrstah specializirana in vključuje hrošče, druge žuželke ali v manjši meri veter.
• Semena: večinoma velika in mesnata; pri nekaterih vrstah so semena uporabljena kot vir škroba (po ustrezni obdelavi odstranijo toksine).

Ekologija in življenjski cikel

Cikase so običajno počasne rasti in dolgovezne. So pomemben del ekosistemov, kjer prispevajo k stabilnosti tal in nudijo hrano za specializirane vrste žuželk, ki jih oprašujejo. Simbioza s cianobakterijami omogoča preživetje na tleh z nizko vsebnostjo dušika. Zarodki in mlade rastline so občutljivi na presuševanje in na intenzivno zeliščno požiranje, zato se populacije obnavljajo počasi.

Uporaba in gospodarski pomen

• Mnogo vrst se goji kot okrasne rastline v parkih in vrtovih po vsem svetu zaradi estetskih pernatih listov in odpornega videza; C. revoluta je najbolj razširjena v kulturi.
• Pri nekaterih ljudeh je s prehrano povezana uporaba škroba iz semen ali stebla (sago), vendar zahteva dolgotrajno obdelavo, saj rastlina vsebuje toksične alkaloide in druge spojine.
• V tradicionalni medicini in obredih imajo cikase v posameznih kulturah lokalni pomen.

Grožnje in varstvo

Glavne grožnje cikasam so izguba habitata zaradi kmetijstva in urbanizacije, nelegalna nabava za trg okrasnih rastlin ter invazivne vrste in podnebne spremembe. Zaradi majhnega števila populacij in počasne rasti je več vrst ogroženih ali ranljivih. Mnoge vrste so zaščitene z nacionalnimi zakoni in mednarodnimi sporazumi (npr. CITES), poleg tega se izvajajo tudi programi ex situ gojenja, ohranjevalne raziskave in ponovna nasaditev habitatov.

Taksonomija in raziskave

Rod Cycas trenutno obsega približno 95 opisanih vrst, vendar taksonomske študije in molekularne analize nenehno dopolnjujejo poznavanje vrste in razmerij znotraj rodu. Filogenetske raziskave so pomembne za razumevanje razširjenosti, evolucijskih linij in za usmerjanje ohranitvenih ukrepov.

Opomba: mnoge informacije o biologiji, razširjenosti in stanju vrst se lahko posodobijo z novimi raziskavami; za specifične podatke o posameznih vrstah (distribucija, status ogroženosti, rastišče) je priporočljivo preveriti najnovejše vire in konservacijske ocene.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje rod rastlin?

V: V katero družino spada rod Cycas?

V: Koliko vrst poznamo v tem rodu?

V: Katera je najbolj znana vrsta rodu Cycas?

V: Kje lahko najdemo avtohtone populacije teh rastlin?

Išči po črki