Jezikovne družine in pisave

Večina jezikov, ki se govorijo v Pakistanu, spada v indo-iranske (indoiranskih) jezike — veja indoevropske družine. V grobem delimo te jezike na indoarijske in iranske podskupine: po ocenah je približno 70 % pakistanskih jezikov indoarijskih in okoli 30 % iranskih (te številke so približne in se razlikujejo glede na vir). Poleg tega na severu države najdemo tudi dardske jezike, ki so del indoarijske veje, ter nekaj jezikovnih izolatev (jezikovni osamelci).

Večina pisnih oblik jezikov v Pakistanu uporablja perzijsko-arabsko pisavo (Perso-Arabic), ki se je uveljavila zaradi zgodovinskih, verskih in kulturnih stikov s perzijščino in arabščino. Zato je veliko besedišča v mnogih pakistanskih jezikih posojeno iz arabščine in perzijščine. Poleg narodnih jezikov ima pomembno vlogo tudi angleščina kot uradni jezik za administracijo, izobraževanje in zakonodajo.

Glavni jeziki in etnične skupine

V Pakistanu so razširjeni številni jeziki; med najpomembnejše spadajo urdu (državni oziroma nacionalni jezik in lingua franca), pandžabski, paštski, sindijski, serajski, balučijski, kašmirski (košurski) in drugi. Etnične skupine pogosto sovpadajo z jezikovnimi skupinami, vendar niso popolnoma enake (npr. nekateri etnični Pandžabci govorijo tudi urdu ali šal). Pakistanci so torej sestavljeni iz različnih indoarijskih, iranskih in dardskih ljudstev ter manjših skupin jezikovnih osamelcev.

Statistika prebivalstva (ocena 2009)

Navedene številke so približne ocene (2009) in so primarno informativne; demografske spremembe, preselitve in metodološke razlike v štetjih lahko povzročijo odstopanja.

  1. Pandžabi (40,20 %) 70,7 milijona
  2. Paštuni (19,80 %) 35,2 milijona
  3. Sindhi (14,1 %) 24,8 milijona
  4. Seraikis (10,53 %) 14,8 milijona
  5. muhadžirji (7,57 %) 13,3 milijona
  6. Beločev je (3,57 %) 6,3 milijona
  7. Drugo (4,66 %) 11,1 milijona

Razlaga posameznih skupin:

  • Pandžabi: večina živi v provinci Punjab; njihov jezik (pandžabski) ima več narečij in močno regionalno raznolikost.
  • Paštuni: razporejeni predvsem v Khyber Pakhtunkhwa, delu Balochistana in v mejnem predelu s Afganistanom; jezik: paštski.
  • Sindhi: prevladujejo v provinci Sindh; sindijski jezik ima bogato literarno tradicijo.
  • Seraikis: govorci so osredotočeni na južni in zahodni Pandžab; status seraikijskega kot ločenega jezika ali pandžabskega narečja je predmet lingvistične in politične razprave.
  • Muhadžirji: izraz se uporablja za potomce muslimanskih priseljencev iz Indije ob delitvi (1947), predvsem urbani prebivalci province Sindh, mnogi govorijo urdu.
  • Beločev / Belučiji: izraz v seznamu označuje prebivalce province Balochistan, znane tudi kot Baločiji ali Baloči; govorijo balučijski jezik in so etnično ter kulturno povezani z iranskim jezikovnim območjem.

Manjše etnične skupine in regionalne posebnosti

V severnih predelih države živijo različne manjše skupine, med katere sodijo Kašmirci, Kalaši, Buruši (Burusho), Brahui, Khowarji, Šini in Turvali. Nekateri od teh jezikov so dardski ali pa prihajajo iz drugih jezikovnih vej; Brahui je zanimiv primer — gre za jezik dravidske skupine, izoliran v okolju večinoma indo-irsko govorečih prebivalcev.

V severnem Pandžabu živi prebivalstvo planote Potohar (Potoharci), ki jih včasih obravnavajo ločeno od drugih Pandžabcev. Če bi jih šteli ločeno, bi se delež pandžabskega prebivalstva v skupnih statistikah nekoliko zmanjšal.

Dodatne opombe

  • Urdu: čeprav ima urdu v Pakistanu poseben simbolni in administrativen pomen kot nacionalni jezik in medetnična lingua franca, je število maternih govorcev urdu manjše v primerjavi z velikimi etničnimi jeziki (kot so pandžabski, paštunski ali sindijski).
  • Vplivi in izmenjave: zgodovina trgovine, osvajanj in verskih stikov je prispevala k bogati jezikovni izmenjavi med perzijščino, arabščino, turškimi jeziki in lokalnimi jeziki.
  • Raziskave in viri: natančneja sodobna statistika zahteva posodobljene demografske študije in popise; navedene številke se opirajo na ocene okoli leta 2009 in so informativne.

Če želite, lahko pripravim posodobljeno različico z najnovejšimi demografskimi podatki (če mi posredujete vir ali leto popisa), ali pa razširim opis posameznih jezikov (npr. onomastične razlike, pisave, literarne tradicije ali narečne razlike).