Etnične in jezikovne skupine Pakistana — definicija in statistika
Jezikovne družine in pisave
Večina jezikov, ki se govorijo v Pakistanu, spada v indo-iranske (indoiranskih) jezike — veja indoevropske družine. V grobem delimo te jezike na indoarijske in iranske podskupine: po ocenah je približno 70 % pakistanskih jezikov indoarijskih in okoli 30 % iranskih (te številke so približne in se razlikujejo glede na vir). Poleg tega na severu države najdemo tudi dardske jezike, ki so del indoarijske veje, ter nekaj jezikovnih izolatev (jezikovni osamelci).
Večina pisnih oblik jezikov v Pakistanu uporablja perzijsko-arabsko pisavo (Perso-Arabic), ki se je uveljavila zaradi zgodovinskih, verskih in kulturnih stikov s perzijščino in arabščino. Zato je veliko besedišča v mnogih pakistanskih jezikih posojeno iz arabščine in perzijščine. Poleg narodnih jezikov ima pomembno vlogo tudi angleščina kot uradni jezik za administracijo, izobraževanje in zakonodajo.
Glavni jeziki in etnične skupine
V Pakistanu so razširjeni številni jeziki; med najpomembnejše spadajo urdu (državni oziroma nacionalni jezik in lingua franca), pandžabski, paštski, sindijski, serajski, balučijski, kašmirski (košurski) in drugi. Etnične skupine pogosto sovpadajo z jezikovnimi skupinami, vendar niso popolnoma enake (npr. nekateri etnični Pandžabci govorijo tudi urdu ali šal). Pakistanci so torej sestavljeni iz različnih indoarijskih, iranskih in dardskih ljudstev ter manjših skupin jezikovnih osamelcev.
Statistika prebivalstva (ocena 2009)
Navedene številke so približne ocene (2009) in so primarno informativne; demografske spremembe, preselitve in metodološke razlike v štetjih lahko povzročijo odstopanja.
- Pandžabi (40,20 %) 70,7 milijona
- Paštuni (19,80 %) 35,2 milijona
- Sindhi (14,1 %) 24,8 milijona
- Seraikis (10,53 %) 14,8 milijona
- muhadžirji (7,57 %) 13,3 milijona
- Beločev je (3,57 %) 6,3 milijona
- Drugo (4,66 %) 11,1 milijona
Razlaga posameznih skupin:
- Pandžabi: večina živi v provinci Punjab; njihov jezik (pandžabski) ima več narečij in močno regionalno raznolikost.
- Paštuni: razporejeni predvsem v Khyber Pakhtunkhwa, delu Balochistana in v mejnem predelu s Afganistanom; jezik: paštski.
- Sindhi: prevladujejo v provinci Sindh; sindijski jezik ima bogato literarno tradicijo.
- Seraikis: govorci so osredotočeni na južni in zahodni Pandžab; status seraikijskega kot ločenega jezika ali pandžabskega narečja je predmet lingvistične in politične razprave.
- Muhadžirji: izraz se uporablja za potomce muslimanskih priseljencev iz Indije ob delitvi (1947), predvsem urbani prebivalci province Sindh, mnogi govorijo urdu.
- Beločev / Belučiji: izraz v seznamu označuje prebivalce province Balochistan, znane tudi kot Baločiji ali Baloči; govorijo balučijski jezik in so etnično ter kulturno povezani z iranskim jezikovnim območjem.
Manjše etnične skupine in regionalne posebnosti
V severnih predelih države živijo različne manjše skupine, med katere sodijo Kašmirci, Kalaši, Buruši (Burusho), Brahui, Khowarji, Šini in Turvali. Nekateri od teh jezikov so dardski ali pa prihajajo iz drugih jezikovnih vej; Brahui je zanimiv primer — gre za jezik dravidske skupine, izoliran v okolju večinoma indo-irsko govorečih prebivalcev.
V severnem Pandžabu živi prebivalstvo planote Potohar (Potoharci), ki jih včasih obravnavajo ločeno od drugih Pandžabcev. Če bi jih šteli ločeno, bi se delež pandžabskega prebivalstva v skupnih statistikah nekoliko zmanjšal.
Dodatne opombe
- Urdu: čeprav ima urdu v Pakistanu poseben simbolni in administrativen pomen kot nacionalni jezik in medetnična lingua franca, je število maternih govorcev urdu manjše v primerjavi z velikimi etničnimi jeziki (kot so pandžabski, paštunski ali sindijski).
- Vplivi in izmenjave: zgodovina trgovine, osvajanj in verskih stikov je prispevala k bogati jezikovni izmenjavi med perzijščino, arabščino, turškimi jeziki in lokalnimi jeziki.
- Raziskave in viri: natančneja sodobna statistika zahteva posodobljene demografske študije in popise; navedene številke se opirajo na ocene okoli leta 2009 in so informativne.
Če želite, lahko pripravim posodobljeno različico z najnovejšimi demografskimi podatki (če mi posredujete vir ali leto popisa), ali pa razširim opis posameznih jezikov (npr. onomastične razlike, pisave, literarne tradicije ali narečne razlike).
Glavne etnične skupine v Pakistanu, 1973
Hindkowan
Hindkovci je splošni izraz za prebivalce hazarske divizije v pakistanski provinci Khyber Pakhtunkhwa. Območje se nahaja med "pravimi" paštunskimi okrožji province, severnim Pandžabom in Kašmirjem. To je "prehodno" območje, kjer se večinoma govori hindsko narečje ali jezik, malo pa je tudi paštskega in drugih jezikov. Poudariti je treba, da kot tako ne obstajajo ljudje ali rase s tem imenom, temveč gre za povsem jezikovno opredelitev ali izraz. Prebivalci "hindko govorečega pasu" so pravzaprav različnih etničnih izvorov - pathanski naseljenci, kot so Jusufzai, Tanoli, Tarin, Jadoon, Kakkar, Utmanzai in drugi, predstavniki različnih pandžabskih in kašmirskih plemen, pa tudi več avtohtonih hribovskih in domorodnih plemen, kot so Awan, Mughal, Turk, Karlal, Dhund Abbasi, Gujar, Swatis in tako naprej.
Čeprav se izraz na splošno uporablja za prebivalce Hazare (zlasti okrožij Abbottabad, Haripur in Mansehra), se razširjeno uporablja tudi za precejšnja območja hindko govorečega prebivalstva v mestih Pešavar, Kohat in Dera Ismail Khan v provinci Khyber Pakhtunkhwa ter Dera Ghazi Khan in Mianwali v Pandžabu.
Hazara
Hazari (ne smemo jih zamenjevati s prebivalci regije Hazara) so narodnost, ki govori perzijski jezik. Lokalni ali pakistanski Hazari živijo v Kveti v Belučistanu, manjše število pa jih je iz Afganistana kot beguncev na območju Islamabada, zelo malo pa tudi v mestu Pešavar v provinci Khyber Pakhtunkhwa. Hazari so v tesnem sorodstvu z Evrazijci in Ujguri. Skupno ocenjeno število pakistanskih Hazarjev naj bi bilo več kot 200 000. Afganistanskih beguncev hazarjev ni več kot 10 000 do 12 000.
Makrani
Makranci so prebivalci obale Makran v Belučistanu v Iranu in Pakistanu. So negroidni prebivalci Pakistana. So potomci sužnjev, ki so jih arabski trgovci v srednjem veku prvič pripeljali v Pakistan iz bantujsko govorečih delov vzhodne Afrike.
Tadžikistan
Tadžiki so perzijsko govoreče ljudstvo, ki ima tradicionalno domovino v današnjem Afganistanu, Tadžikistanu, južnem Uzbekistanu, severnem Pakistanu in zahodni Kitajski. Pakistanski Tadžiki živijo med drugimi ljudstvi srednjeazijskega izvora, kot so Dardiči in Čitralci, Hunzukuti, Šini, Balti itd., lastnih Tadžikov pa je po ocenah največ 100.000 do 125.000[].
Balti
Balti so etnična skupina tibetanskega porekla z nekaj dardske primesi v Gilgitu-Baltistanu, Pakistanu in Ladaku. V Pakistanu živijo predvsem v večjih mestnih središčih Lahore, Karači in Islamabad/Rawalpindi. Baltijski jezik spada v tibetansko jezikovno družino in je poddialekt ladaškega jezika.
Vprašanja in odgovori
V: Kolikšen odstotek jezikov, ki se govorijo v Pakistanu, je indoiranskih?
O: Približno 98 % jezikov, ki se govorijo v Pakistanu, je indoiranskih.
V: Katera pisava se uporablja za pisanje večine jezikov v Pakistanu?
O: Večina pakistanskih jezikov se piše v perzo-arabski pisavi.
V: Koliko glavnih etničnih skupin sestavlja prebivalstvo Pakistana?
O: Prebivalstvo sestavlja več glavnih etničnih skupin, vključno s Pandžabi, Paštuni, Sindhi, Serajki, Muhadžiri, Belučiji in Čitralci.
V: Katera je največja etnična skupina po številu prebivalcev?
O: Največja etnična skupina so pandžabi s 40,20 % ali 70,7 milijona ljudi.
V: Ali so v Pakistanu kakšni jezikovni izolati?
O: Da, v državi živijo tudi manjše skupine jezikovnih izolatov, kot sta Burusho in Brahui.
V: Kje v Pakistanu so manjše etnične skupine?
O: Manjše etnične skupine, kot so Kašmirci, Kalaši, Buruši, Brahui, Khovarji, Šini in Turvali, so večinoma v severnih delih države.
V: Ali so Potohari pri štetju prebivalstva navedeni ločeno od Pandžabcev?
O: Da, Potoharji iz severnega Pandžaba so včasih navedeni ločeno od Pandžabcev, kar bi še dodatno zmanjšalo njihovo prebivalstvo.
