FARC: zgodovina, ideologija in mirovni sporazum Kolumbije

Pregled FARC: zgodovina, ideologija in vpliv mirovnega sporazuma v Kolumbiji — analiza gverile, drog, politične preobrazbe in poti k miru.

Avtor: Leandro Alegsa

FARC (ali FARC-EP) je kratica za Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia - Ejército del Pueblo. To je ime gverilske organizacije, ki deluje v Kolumbiji. Skupina trdi, da ima marksistične in leninistične korenine. Ko je ime skupine prevedeno v angleščino, se običajno glasi Revolutionary Armed Forces of Colombia - People's Army.

Kolumbijska vlada, Združene države Amerike, Kanada in Evropska unija so organizacijo uvrstile med teroristične skupine. Druge države, kot so Ekvador, Brazilija, Argentina, Čile, Kuba in Venezuela, skupine ne štejejo za teroristično. Namesto tega skupino imenujejo "uporniki". Venezuelski predsednik Hugo Chávez je na primer januarja 2008 javno zavrnil uvrstitev med teroriste. Kolumbijo in druge svetovne vlade je pozval, naj gverilce priznajo kot vojskujočo se silo. Chávez je dejal, da bi morali v primeru takšnega priznanja prenehati z ugrabitvami in terorističnimi dejanji ter tako spoštovati ženevske konvencije.

FARC je bil ustanovljen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot vojaško krilo Komunistične partije Kolumbije. Skupina se je začela kot gverilsko gibanje. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela ukvarjati s trgovino s prepovedanimi drogami. Zaradi tega se je uradno ločila od komunistične partije in oblikovala politično strukturo, ki jo imenuje Tajna komunistična partija Kolumbije. FARC-EP še vedno trdi, da je gverilsko gibanje. Po podatkih kolumbijske vlade naj bi FARC leta 2008 štel od 6 000 do 8 000 članov, kar je manj kot leta 2001, ko jih je bilo 16 000. Druge ocene so višje, tudi do 18.000 gverilcev, pri čemer je FARC sam v intervjuju leta 2007 trdil, da ni oslabljen. FARC-EP je prisoten na 15 do 20 odstotkih ozemlja Kolumbije. Večina jih je v jugovzhodni džungli in na ravninah ob vznožju gorovja Andi.

Junija 2016 je FARC v Havani s kolumbijskim predsednikom Juanom Manuelom Santosom podpisal sporazum o prekinitvi ognja. Ta sporazum je veljal za zgodovinski korak k končanju vojne, ki traja že petdeset let. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je 25. avgusta 2016 sporočil, da je bil po štirih letih pogajanj dosežen mirovni sporazum s FARC in da bo nacionalni referendum potekal 2. oktobra. Referendum je bil neuspešen, saj je 50,24 % vprašanih glasovalo proti. Kolumbijska vlada in FARC sta 24. novembra podpisala spremenjen mirovni sporazum, ki ga je 30. novembra potrdil kolumbijski kongres.

FARC je 27. junija 2017 prenehal biti oborožena skupina, se razorožil in svoje orožje predal Združenim narodom.

Zgodovina in razvoj skupine

FARC izvira iz družbeno-političnih in kmečkih konfliktov v Kolumbiji v 20. stoletju. Ustanovljena je bila kot oboroženo krilo Komunistične partije in v prvih desetletjih delovala predvsem kot gverilsko gibanje, ki je želelo izvesti agrarno reformo in izpodbijati državno oblast. V času hladne vojne so se gverilske skupine po vsej Latinski Ameriki krepile; FARC je rasel predvsem na podeželju, kjer so šibke institucije in velike kmetijske neenakosti.

Ideologija in organizacijska struktura

FARC je formalno izhajal iz marksističnih in leninističnih načel, čeprav se je skozi desetletja njegova praksa in stavka začela močno spreminjati zaradi vključevanja v nezakonite dejavnosti in lokalne vojaške strategije. Organizacija je imela vojaško hierarhijo, politično komando in več regionalnih blokov ter posebne enote za pridobivanje sredstev in logistiko.

Ključne značilnosti organizacije:

  • centralizirana vrhovna politika, izvajanje prek regionalnih poveljstev;
  • kombinacija političnega programja in vojaških operacij;
  • izvajanje nadzora nad ozemlji z nizko državno prisotnostjo;
  • oblikovanje političnih struktur za lažno legitimnost na nekaterih območjih.

Dejavnosti in financiranje

Poleg oboroženih napadov in zased je FARC pridobil sredstva na različne načine. Najpomembnejši viri financiranja so bili:

  • pridelava in zaščita nasadov koke ter sodelovanje v trgovini s prepovedanimi drogami (prerazporeditve, izsiljevanje in sodelovanje pri prevozih);
  • ugrabljanja (za izkupiček in izmenjave) ter izsiljevanje lokalnih prebivalcev in podjetij;
  • izkoriščanje nezakonitih izkopov mineralov in ilegalnih dejavnosti, kot je nezakonito sečnja;
  • davčne in "zaščitniške" zahteve nad kmeti, lokalnimi podjetji in drugimi nezakonitimi skupinami.

V osemdesetih in devetdesetih letih je vključenost v trgovino z mamili močno prispevala k financiranju in profesionalizaciji skupine, kar je obenem spremenilo njeno naravo in zmanjšalo delež čisto ideološkega delovanja.

Vpliv na prebivalstvo in žrtve

Konflikt, v katerem je FARC igral eno osrednjih vlog, je povzročil masivne človeške stiske: notranje preselitve, civilne žrtve, ugrabitve in kršitve človekovih pravic. Po ocenah različnih organizacij je v več desetletjih konflikta v Kolumbiji umrlo ali izginilo več deset tisoč ljudi, milijoni pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Veliko ranljivih lokalnih skupnosti je izgubilo dostop do javnih storitev in varnosti.

Mirovni proces in pravne posledice

Pogajanja, ki so potekala v Havani, so vključevala vrsto tem: razorožitev, politčno sodelovanje, pravosodje za hudodela, vrnitev zemljišč in programi za reintegracijo gverilcev v družbo. Po neuspelem referendumu oktobra 2016 je bila podpisana revidirana različica sporazuma, ki jo je nato potrdil kongres.

Glavne postavke sporazuma so vključevale:

  • postopek razorožitve pod nadzorom Združenih narodov;
  • ustanovitev posebnega sistema za preiskavo in sojenje najhujših zločinov (posebna jurisdikcija za mir);
  • programi za reintegracijo bivših bojevnikov v civilno življenje (izobraževanje, delo, politična udeležba);
  • ukrepi za restitucijo zemlje in reparacije žrtvam.

Del sporazuma je bil namenjen tudi ustvarjanju institucionalnih mehanizmov za preprečevanje vračanja k nasilju in reševanje vzrokov konflikta, kot so revščina, neenakost in pomanjkanje storitev na podeželju.

Razorožitev in politična transformacija

V skladu s sporazumom je FARC postopoma predal svoje orožje Združenim narodom; ta postopek se je zaključil junija 2017, ko so delegati poročali o masivni predaji orožja. Po demobilizaciji so se nekateri člani odločili za vključitev v politični prostor: izvorna oblika FARC kot oborožene sile se je preoblikovala v politično gibanje, ki je uporabil enako kratico v imenu nove politične stranke (Fuerza Alternativa Revolucionaria del Común).

Izzivi po sporazumu in trenutne razmere

Kljub formalni razorožitvi je stanje negotovo. Nekateri člani niso sprejeli sporazuma in so nadaljevali oboroženo dejavnost kot razpadle »disidentske« skupine. Poleg tega so se na območjih, kjer je FARC odšel, pojavile druge kriminalne skupine (t. i. BACRIM), ki so prevzele nadzor nad nelegalnimi ekonomijami, zlasti pridelavo koke in nezakonitim rudarjenjem. Implementacija sporazuma je bila počasna in otežena zaradi logističnih, političnih in varnostnih težav.

Pomembni izzivi vključujejo:

  • varnost nekdanjih bojevnikov in socialnih voditeljev (napadi in umori so bili zaskrbljujoči);
  • izpolnjevanje dogovorjenih programov za zemljiško reformo in razvoj podeželja;
  • upravljanje pričakovanj žrtev in družbenih skupnosti glede pravičnosti in reparacij;
  • integracija nekdanjih bojevnikov v politično življenje in zmanjšanje stigme.

Zaključek

FARC je v več kot petdesetletnem konfliktu igrala ključno vlogo v Kolumbiji. Mirovni sporazum iz leta 2016–2017 je pomenil velik mejnik in odprl pot k demilitarizaciji in politični preobrazbi, vendar je popolna stabilizacija in sprava še vedno odvisna od dolgoročnega izvajanja dogovorov, reševanja socioekonomskih vzrokov konflikta in zagotovitve varnosti ter pravice za žrtve. Situacija ostaja kompleksna, z vidnimi dosežki na eni strani in resnimi izzivi na drugi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni kratica FARC?


O: FARC je kratica za Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia - Ejército del Pueblo, kar v prevodu pomeni Revolucionarne oborožene sile Kolumbije - Ljudska vojska.

V: Kakšna je politična struktura, ki jo je FARC oblikoval po ločitvi od komunistične partije?


O: Politična struktura, ki jo je FARC oblikoval po ločitvi od komunistične partije, se imenuje Tajna komunistična partija Kolumbije.

V: Koliko članov je imel FARC leta 2008 po ocenah kolumbijske vlade?


O: Po ocenah kolumbijske vlade je imel FARC leta 2008 od 6 000 do 8 000 članov.

V: Kje se nahaja večina njihovih članov?


O: Večina članov se nahaja v jugovzhodni džungli in na ravninah ob vznožju Andov.

V: Kdaj je prišlo do dogovora o prekinitvi ognja med predsednikom Santosom in FARC?


Dogovor o prekinitvi ognja med predsednikom Santosom in FARC je bil sklenjen junija 2016.

V: Kdaj je bil med kolumbijskim predsednikom in FARC podpisan revidiran mirovni sporazum?


Revidirani mirovni sporazum med kolumbijskim predsednikom in FARC je bil podpisan 24. novembra 2016.

V: Kdaj je FARC prenehal biti oborožena skupina?


O: FARC je prenehala biti oborožena skupina 27. junija 2017, ko se je razorožila in svoje orožje predala Združenim narodom.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3