Abd al-Qadir al-Gillani
ʿAbd al-Qādir Gīlānī, (perzijsko: Abū Sālih ʿAbd al-Qādir al-Gīlānī al-Ḥasanī wa'l-Ḥusaynī (arabsko: Muḥyī l-Dīn Abū Muḥammad b: عبدالقادر الجيلاني, turško: Abdülkâdir Geylânî, kurdsko: Abdülkâdir Geylânî: Abdilqadirê Geylanî, soranski kurdski: Evdilqadirê Geylanî, soranski kurdski: Evdilqadirê Geylanî: Bil je hanbalski sunitski muslimanski pridigar, govornik, asket, mistik, sayyid, faqīh in teolog. Znan je bil po tem, da je bil istoimenski ustanovitelj tarike Kadirja (sufijskega reda) v sufizmu.
Zgodnje življenje
Rojen 29. šajana 470 AH (okoli leta 1077) v mestu Na'if, okrožje Gilan-e Gharb, Gilan, Iran in umrl v ponedeljek, 14. februarja 1166 (11 Rabi' al-Thani 561 AH), v Bagdadu, (1077-1166 CE), je bil perzijski hanbali sunitski pravnik in sufi s sedežem v Bagdadu. Po njem je poimenovana tarika Qadiriyya. In pravijo, da se je rodil v Gilan Iraku, zgodovinski vasi v bližini mest (Al-Mada'in) 40 kilometrov južno od Bagdada, kot je razvidno iz zgodovinskih študij akademskih in sprejel Gilan družine v Bagdadu.
Izvor imena
Ime Muhiyudin ga opisuje kot "oživljavca religije". Gilan (arabsko al-Jilani) se nanaša na kraj njegovega rojstva, Gilan. Vendar je Gilani nosil tudi epiteton Bagdadi, ki se nanaša na njegovo prebivališče in pokop v Bagdadu. Imenuje se tudi al-Hasani wa'l-Husayni, kar kaže na trditev o linijskem poreklu tako Hasana ibn Alija kot Huseina ibn Alija, naj bo Allah z njima zadovoljen.
Dediščina po očetu
Gilanijev oče je bil iz rodu Sayyidov. Ljudje njegovega časa so ga spoštovali kot svetnika in so ga imenovali Jangi Dost, "ki ljubi Boga", zato je bil njegov vzdevek "Jangidost".
Izobraževanje
Gilani je zgodnje življenje preživel v Gilanu, mestu, v katerem se je rodil. Leta 1095, ko je bil star osemnajst let, je odšel v Bagdad. Tam je študiral hanbalsko pravo pod vodstvom Abu Saeeda Mubaraka Makhzoomija in ibn Aqila. O hadithu ga je poučeval Abu Muhammad Ja'far al-Sarraj. Njegov sufijski duhovni učitelj je bil Abu'l-Khair Hammad ibn Muslim al-Dabbas. (Podroben opis njegovih različnih učiteljev in predmetov je vključen v nadaljevanju). Po končanem izobraževanju je Gilani zapustil Bagdad. Petindvajset let je preživel kot samotarski popotnik v puščavskih predelih Iraka.
Izobraževanje v Bagdadu
Pri 18 letih je Gilani odšel v Bagdad, kjer je študiral hanbalsko šolo fiqh.
Zadeva | Šajh (učitelj) |
Fiqh (islamska jurisprudenca) | Ibn Aqil |
Fiqh (islamska jurisprudenca) | Abu Al Hasan Muhammad ibn Qazi Abu Yala |
Fiqh (islamska jurisprudenca) | Abu Al Khatab Mahfuz Hanbali |
Fiqh (islamska jurisprudenca) | Muhammad ibn Al Husnayn |
Fiqh (islamska jurisprudenca) | Abu Saeed Mubarak Makhrami |
Tasawwuf (sufizem) | Abu Saeed Mubarak Makhrami Abu'l-Khair Hammad ibn Muslim al-Dabbas Abu Zakarija ibn Yahya ibn Ali Al Tabrezi |
Hadith | Abu Bakr ibn Muzaffar |
Hadith | Muhammad Ibn Al Hasan Baqalai Abu Sayeed Muhammad ibn Abdul Kareem |
Hadith | Abu Al Ghanaem Muhammad Ibn Muhammad Ali Ibn Maymoon Al Farsi |
Hadith | Abu Bakr Ahmad Ibn Al Muzaffar |
Hadith | Abu Jafer Ibn Ahmad Ibn Al Hussain Al Qari |
Hadith | Abu Al Qasim Ali Ibn Muhammad Ibn Banaan Al Karkhi |
Hadith | Abu Talib Abdul Qadri Ibn Muhammad Yusuf |
Hadith | Abdul Rahman Ibn Ahmad Abu Al Barkat Hibtaallah Ibn Al Mubarak |
Hadith | Abu Al Nasr Ibn Il Mukhtar |
Hadith | Abu Nasr Muhammad |
Hadith | Abu Ghalib Ahmad |
Hadith | Abu Abdullah Aulad Ali Al Bana |
Hadith | Abu Al Hasan Al Mubarak Ibn Al Teyvari |
Hadith | Abu Mansur Abdurahman Al Taqrar |
Poznejše življenje
Leta 1127 se je Gilani vrnil v Bagdad in začel pridigati javnosti. Pridružil se je učiteljskemu zboru šole, ki je pripadala njegovemu učitelju al-Mazkhzoomiju, in bil priljubljen med učenci. Dopoldne je poučeval hadise in tafsir, popoldne pa je imel predavanja o znanosti o srcu in vrlinah Korana. Bil naj bi prepričljiv pridigar in je spreobrnil številne Jude in kristjane. Njegova moč je bila v usklajevanju mistične narave sufizma in stroge narave Korana.
Smrt in pokop
Gilani je umrl v torek, 21. februarja 1166 zvečer (11. rabi' al-thani 561 AH) v starosti enaindevetdeset let po islamskem koledarju. Njegovo truplo so pokopali v svetišču v njegovi medresi v Babul-Šejku, Rusafa na vzhodnem bregu Tigrisa v Bagdadu v Iraku. Med vladavino safavidskega šaha Ismaila I. je bilo Gilanijevo svetišče uničeno. Leta 1535 pa je osmanski sultan Sulejman Veličastni nad svetiščem dal zgraditi turbo (kupolo), ki obstaja še danes.
Mošeja šejka Abdula Kadirja Gilanija v Bagdadu leta 1925
Praznovanje obletnice rojstva in smrti
1. ramadan se praznuje kot rojstni dan Abdula Kadirja Gilanija, medtem ko je obletnica smrti 11. rabi us Thani, čeprav nekateri učenjaki in tradicije kot dan rojstva in smrti navajajo 29. šaban oziroma 17. rabi us Sani. Poznejši dan se na podcelini imenuje Giyarwee Shareef ali 11. častni dan.
Grobnica šejka Abdula Kadirja, Bagdad, Irak.
Knjige
- Kitab Sirr al-Asrar wa Mazhar al-Anwar (Knjiga o skrivnosti skrivnosti in manifestaciji svetlobe)
Glej tudi
- Jilala
- Moinuddin Chishti
Zunanje povezave
- [1] GOGHRAFI ALBAZ ALASHB, na archive.org.
- Revelations of the Unseen Translation of Futuh al-Ghaib, na archive.org.
- Zadostna oskrba za iskalce poti resnice Prevod delov Al-Ghunya Li Talibi Tariq Al-Haqq, na archive.org.
- Odprtja od Gospoda Prevod odlomkov iz knjige Al-Fath Al-Rabbani, na archive.org.
- Utterances Prevod Malfuzat, na archive.org.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil ʿAbd al-Qādir Gīlānī?
O: ʿAbd al-Qādir Gīlānī je bil sunitski muslimanski pridigar, govornik, asket, mistik, sayyid, faqīh in teolog, ki je ustanovil tariko Qadiriyya (sufijski red).
V: Kaj je Kadirjeva tarika?
O: Tarika Qadiriyya je sufijski red, ki ga je ustanovil ʿAbd al-Qādir Gīlānī.
V: Po katerih jezikih je bil znan ʿAbd al-Qādir Gīlānī?
O: ʿAbd al-Qādir Gīlānī je bil znan po več jezikih, vključno s perzijščino, arabščino, turščino, kurdščino in soransko kurdščino.
V: Kaj je praznik Urs šajha Džilanija?
O: Festival Urs šajha Džilanija se na indijski podcelini in v tujini praznuje kot Gyarvi Sharif.
V: Kaj pomeni izraz "sayyid" v zvezi z ʿAbd al-Qādir Gīlānī?
O: Izraz "sayyid" v zvezi z ʿAbd al-Qādir Gīlānī pomeni, da je bil potomec preroka Mohameda.
V: Kako je bilo polno ime ʿAbd al-Qādir Gīlānī?
O: Polno ime ʿAbd al-Qādir Gīlānī je bilo Muḥyī l-Dīn Abū Muḥammad b. Abū Sālih ʿAbd al-Qādir al-Gīlānī al-Ḥasanī wa'l-Ḥusaynī.
V: Kakšna je bila povezava ʿAbda al-Qādirja Gīlānīja s hanbalsko šolo islamske jurisprudence?
O: ʿAbd al-Qādir Gīlānī je bil privrženec hanbalske šole islamske jurisprudence.