Fuzûlî (ok. 1483–1556) — pesnik dîvânske tradicije v treh jezikih

Fuzûlî (ok. 1483–1556) — mojster dîvânske tradicije: izjemne pesmi v azerbajdžanskem, perzijskem in arabskem jeziku; vplivni pesnik turške književnosti.

Avtor: Leandro Alegsa

Fużūlī (فضولی) je bil psevdonim pesnika Mohameda bin Sulejmana (محمد بن سليمان) (ok. 1483–1556). Je eden največjih avtorjev dîvânske tradicije turške književnosti in ključna osebnost klasične književnosti v regiji.

Življenjepis

Podatki o njegovem življenju so deloma nejasni in večinoma temeljijo na biografskih zapisih in tradiciji. Rojstveno leto se običajno navaja kot ok. 1483, kraj rojstva pa ni povsem zanesljivo določen. Več virov navaja, da je Fużūlī veliko časa preživel v svetiščih in mestih Iraka (zlasti v Karbali), kjer je verjetno tudi umrl ok. 1556 med epidemijo. Njegova ime in izobraževanje kažejo na široko kulturno izobrazbo in stik z različnimi literarnimi centri tistega časa.

Jeziki in dela

Fuzûlî je svoje zbrane pesmi (dîvân) napisal v treh različnih jezikih: v azerbajdžanskem turškem, perzijskem in arabskem. Čeprav so njegova turška dela napisana v azerbajdžanščini, je poznal tudi osmansko in čagatajsko turško literarno tradicijo. Njegov opus zajema različne pesniške zvrsti: ghazale, kaside, masnavi in druge oblike dîvânske poezije, v katerih se prepletajo ljubezenska lirika, mistična vsebina in filozofska premišljevanja.

Med njegovimi deli najdemo tako sestave pesmi (dîvân) kot daljše spise v verzu. Svoja besedila je pogosto posvečal verskim in literarnim temam, hkrati pa je znal subtilno izraziti človeške izkušnje, trpljenje in hrepenenje.

Slog, teme in znanje

Fuzûlî slovi po izjemni jezikovni izpovednosti, bogati metaforičnosti in močni čustveni intenzivnosti. Njegova poezija združuje vplive perzijske dîvânske tradicije z lokalnim turškim jezikom, kar je prispevalo k razvoju literarnega azerbajdžanskega jezika. Pogoste teme so neuzvračena ljubezen, duhovno iskanje, minljivost sveta in bolečina ločitve — moti, ki jih pooseblja klasična tema Leylî in Mecnûn.

Poleg literarnega udejstvovanja je bil Fużūlī tudi razgledan v naravoslovju: znan je kot sposoben v matematiki in astronomiji, kar kaže na širok krog zanimanj intelektualcev tiste dobe in na povezavo med znanstvenim ter humanističnim znanjem.

Pomen in dediščina

Fużūlî velja za eno najpomembnejših osebnosti v razvoju dîvânske poezije v treh jezikih. Njegov vpliv je čutiti tako v perzijski in arabski literaturi kot v turških literarnih tradicijah (zlasti v azerbajdžanski in osmanski). Pesniki in učenjaki poznejših obdobij so cenili njegovo mojstrstvo pri združevanju jezikovnih slogov in globini izraza.

Danes ga spominjajo v književnih študijah, prevodih in kulturnih spomenikih; njegova dela so predmet analiz v študijih orientalnih in slavističnih kateder ter so ponujena bralcem v različnih jezikih. Fużūlî ostaja simbol preseganja jezikovnih meja in primer pesnika, ki je znal združiti klasične vzore s pristnim čustvenim glasom.

Opomba: Zaradi zgodovinske narave virov ostaja nekaj podrobnosti o njegovem življenju in natančnih delih predmet raziskav in različnih interpretacij. Kljub temu je njegov literarni prispevek nedvoumno velik in vpliven.

Fuzûlî (1483?-1556)Zoom
Fuzûlî (1483?-1556)

Življenje

Fuzûlî se je rodil okoli leta 1483 v današnjem Iraku; verjetno se je rodil v Karbalaju ali an-Najafu. Fuzûlîjevi predniki so bili nomadskega porekla, vendar se je njegova družina že zdavnaj ustalila v mestih.

Fuzûlîja je vzgajal oče, ki je bil mufti v mestu Al Hillah, nato pa učitelj Rahmetullah. V tem času se je poleg azerbajdžanskega jezika naučil tudi perzijskega in arabskega jezika.

Ena od redkih stvari, ki so znane o Fuzûlîjevem življenju v tem času, je, kako je prišel do svojega psevdonima. V uvodu k svoji zbirki perzijskih pesmi pravi: "V zgodnjih dneh, ko sem šele začel pisati poezijo, sem vsakih nekaj dni izbral določen psevdonim in ga čez nekaj časa zamenjal z drugim, ker se je pojavil nekdo z istim imenom". Nazadnje se je odločil za arabsko besedo fuzûlî - ki dobesedno pomeni "nesramen, neprimeren, nepotreben" -, ker je "vedel, da ta naslov ne bo sprejemljiv za nikogar drugega". Kljub zaničevalnemu pomenu imena pa vsebuje dvojni pomen - kar se v osmanski divanski poeziji imenuje tevriyye (توريه) - kot pojasnjuje sam Fuzûlî: "V slovarju je fuzûl (ﻓﻀﻮل) naveden kot množina imena fazl (ﻓﻀﻞ; 'učenje') in ima enak ritem kot 'ulûm (ﻋﻠﻮم; 'znanosti') in fünûn (ﻓﻨﻮن; 'umetnost')".

Leta 1534 je osmanski sultan Süleymân I. od Safavidskega cesarstva osvojil regijo Bagdad, kjer je živel Fuzûlî. Fuzûlî je zdaj dobil priložnost, da postane dvorni pesnik v okviru osmanskega sistema pokroviteljstva, in sestavil je več pesmi v čast sultanu, zaradi česar je dobil štipendijo. Vendar je v resnici ni dobil. Zato je v enem svojih najbolj znanih del, pismu Şikâyetnâme (شکايت نامه; "Pritožba"), citiral birokracijo:

سلام وردم رشوت دگلدر ديو آلمادىلر

Selâm verdim rüşvet değildir deyü almadılar.

Pozdravil sem jih, vendar niso sprejeli, ker ni šlo za podkupnino.

Izguba štipendije je pomenila, da Fuzûlî nikoli ni postal varen. Umrl je med izbruhom kuge leta 1556 v Karbalaju, bodisi zaradi kuge bodisi zaradi kolere.

Dela v azerbajdžanščini

  • Dîvân ("Zbrane pesmi")
  • Beng ü Bâde (بنگ و باده; "Hašiš in vino")
  • Hadîkat üs-Süedâ (حديقت السعداء; "Vrt užitkov")
  • Dâstân-ı Leylî vü Mecnûn (داستان ليلى و مجنون; "Epopeja o Layli in Majnunu")
  • Risâle-i Muammeyât (رسال ﻤﻌﻤيات; "Treatise on Riddles")
  • Şikâyetnâme (شکايت نامه; "Pritožba")

Dela v perzijščini

  • Dîvân ("Zbrane pesmi")
  • Anîs ol-qalb (انیس القلب; "Prijatelj srca")
  • Haft Jâm (هفت جام; "Sedem čaš")
  • Rend va Zâhed (رند و زاهد; "Hedonist in asket")
  • Resâle-e Muammeyât (رسال ﻤﻌﻤيات; "Treatise on Riddles")
  • Sehhat o Ma'ruz (صحت و معروض; "Zdravje in bolezen")

Dela v arabščini

  • Dîvân ("Zbrane pesmi")
  • Matla' ul-İ'tiqâd (مطلع الاﻋﺘﻘﺎد; "Rojstvo vere")
Stran iz Fuzûlîjevih zbranih pesmiZoom
Stran iz Fuzûlîjevih zbranih pesmi

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je bilo pravo ime Fuzûlîja?


O: Fuzûlîjevo pravo ime je bilo Muhammad bin Suleyman.

V: Kdaj se je Fuzûlî rodil in kdaj je umrl?


O: Fuzulî se je rodil okoli leta 1483 in umrl leta 1556.

V: V katerih treh jezikih je Fuzûlî napisal svoje zbrane pesmi?


O: Fuzûlî je svoje zbrane pesmi napisal v azerbajdžanski turščini, perzijščini in arabščini.

V: Ali je Fuzûlî poznal le osmansko turško literarno tradicijo?


O: Ne, Fuzûlî je poznal tako osmansko kot čagatajsko turško literarno tradicijo.

V: Kakšen je Fuzûlîjev prispevek k dîvânski tradiciji turške književnosti?


O: Fuzûlî velja za enega največjih avtorjev, ki so prispevali k dîvânski tradiciji turške književnosti.

V: Za katera druga področja je bil Fuzûlî poleg poezije nadarjen?


O: Fuzûlî je bil zelo sposoben tudi v matematiki in astronomiji.

V: V katerem jeziku je Fuzûlî pisal svoja turška dela?


O: Fuzûlî je svoja turška dela napisal v azerbajdžanščini.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3