Nadžaf (arabsko:النجف; transliterirano: An Nadžaf; perzijsko:نجف) je mesto v Iraku. Leži približno 160 km južno od Bagdada. Leta 2008 je tam živelo približno 900.583 ljudi. Mesto je glavno mesto province Nadžaf. Je eno od sedmih svetih mest šiitskega islama. Je središče šiitske politične moči v Iraku.

V mestu se nahaja mošeja Imama Alija, v kateri je pokopan Alí ibn AbīṬālib, četrti kalif. Šiitski muslimani menijo, da je mošeja tretji najsvetejši islamski kraj.

Hārūn ar-Rashīd je v 8. stoletju ustanovil mesto na mestu groba Alīja ibn AbījaṬāliba.

Nadžaf je bil med iransko-iraško vojno in zalivsko vojno močno poškodovan. Leta 1991 je bila v Nadžafu šiitska vstaja, ki jo je Sadam Husein zatrl. Ta spopad je povzročil veliko smrtnih žrtev, po mestu so množična grobišča. Leta 2003 je samomorilski bombni napad povzročil veliko škodo. Umrlo je 120 ljudi, med njimi tudi zmerni imam Mohamed Baqir al-Hakim.

Aprila 2004 so sile Muktade as-Sadra zavzele mesto in mesto Kut. Pred volitvami leta 2004 je del okupacijskih sil zapustil mesto.

Verski in kulturni pomen

Nadžaf je eno najpomembnejših verskih središč šiitskega islama. Mošeja Imama Alija (znana tudi kot svetišče Imama Alija) s svojo zlato kupolo, vitkimi minareti in bogato dekoracijo privablja milijone romarjev vsako leto. V okolici svetišča so številne uličice z verskimi knjigarnami, izobraževalnimi ustanovami in gostinskimi objekti, ki služijo obiskovalcem.

V Nadžafu deluje ena največjih šiitskih verskih šol (hawza), kjer študirajo islamsko pravo, teologijo in filozofijo učenci iz Iraka, Irana, Libanona, Pakistana in drugih držav. V mestu prebivajo tudi vplivni verski avtoriteti (maradžaʿ), med njimi Grand Ayatollah Ali al‑Sistani, katere sodbe in napotki imajo velik vpliv na iransko-iraško politiko in življenje vernikov v Iraku.

Wadi al-Salam – Dolina miru

V bližini Nadžafa se nahaja obsežno pokopališče Wadi us-Salaam (Dolina miru), ki velja za eno največjih pokopališč na svetu. Zaradi bližine grobu Imama Alija ga številni šiiti izberejo za poslednje počivališče, saj verjamejo, da ima pokop blizu svetišča posebno versko vrednost.

Zgodovina in sodobni dogodki

  • Srednji vek in Osmansko obdobje: Nadžaf se je razvijal kot naselje ob svetišču in je skozi stoletja pridobival pomen kot versko in izobraževalno središče; v obdobju Osmanskega cesarstva je ohranil svoj status pomembnega centra šiitskega izobraževanja.
  • 20. stoletje: Mesto je bilo v 20. stoletju prizorišče političnih napetosti in sprememb; po letu 2003 je vstopilo v novo obdobje, ko so verski liderji in politični gibanja vplivali na prihodnost regije.
  • Konflikti in uničenje: Vojne v Iraku, vključno z iransko‑iraško vojno in zalivsko vojno, so močno prizadele mesto in njegovo infrastrukturo. Posebej krvavi so bili spopadi leta 1991 in napadi v obdobju po 2003, ki so povzročili smrtne žrtve in velike materialne škode. Po njih je sledilo obdobje obnove, ki pa je bilo nanašano na varnostne razmere in gospodarske možnosti države.

Politika in vpliv

Nadžaf je tudi politično pomemben. Verske avtoritete imajo močan vpliv na državno politiko in oblikovanje javnega mnenja med šiitskimi verniki. Poleg verskih institucij delujejo v mestu politične skupine in gibanja, ki izhajajo iz šiitskega okolja (na primer sledilci Muktade as‑Sadra in druge skupine). Ta preplet religije in politike naredi Nadžaf ključno točko v iranskih in iraških družbenih vprašanjih.

Gospodarstvo in infrastruktura

Gospodarstvo Nadžafa temelji predvsem na verskem turizmu (romarjih), gostinstvu, trgovini z versnimi spominki, ter storitvah za študente in obiskovalce seminarjev. V zadnjih letih so bile vlaganja usmerjena v obnovo svetišč, infrastrukture in trgovskih območij. Mesto povezuje z ostalimi deli Iraka dobra cestna omrežja; najbližje večje letališče je Najaf International Airport, ki omogoča dostop mednarodnim obiskovalcem.

Izobraževanje in kultura

Nadžaf ima dolgo tradicijo izobraževanja v islamskih vedah. Seminary in biblioteke hranijo obsežne zbirke rokopisov in verske literature. Mesto je tudi center publikacij, prevodov in debate o islamskem pravu in sodobnih družbenih vprašanjih.

Turizem in obiskovanje

Obisk Nadžafa zahteva spoštovanje verskih običajev: skromna oblačila, primerno vedenje v svetiščih in upoštevanje pravil, ki jih določijo upravljavci svetišča. Najintenzivnejši obisk poteka med pomembnimi šiitskimi prazniki in obletnicami (na primer Ašura in obdobje Arba'een), ko v mesto in v sosednjo Karbalo prihajajo množice romarjev. Velika pešpot med Nadžafom in Karbalo je del tradicionalne poti romarjev ob Arba'een.

Trenutno stanje

Po obdobjih vojn, nasilja in političnih sprememb se Nadžaf še naprej obnavlja kot versko, izobraževalno in kulturno središče. Varnostne razmere so se sčasoma izboljšale, vendar se lahko spreminjajo glede na širše politične razmere v Iraku. Kljub temu mesto ostaja ključno stičišče za šiitsko skupnost in pomemben element iranske in iraške identitete.

Opomba: Podatki o prebivalstvu in natančni zgodovinski številke so odvisni od virov; navedeno število prebivalcev se nanaša na oceno iz leta 2008, stanje se je lahko spremenilo zaradi migracij in demografskih gibanj.