Gotthold Ephraim Lessing (1729–1781) – nemški pesnik, dramatik in filozof

Gotthold Ephraim Lessing (22. januar 1729, Kamenz (Saška) - 15. februar 1781, Braunschweig) je bil nemški pesnik in filozof v času razsvetljenstva. Bil je ena osrednjih osebnosti nemške književnosti 18. stoletja, znan po svojih dramah, eseji o estetiki in kritičnem pristopu k religiji ter zgodovini idej.

Življenje in izobraževanje

Lessing je bil eden od dvanajstih otrok. Njegov oče je bil protestantski duhovnik. V šolo je hodil v Kamenzu in dobil štipendijo za višjo šolo v Meißnu. Med letoma 1746 in 1748 je v Leipzigu študiral medicino in teologijo. Leta 1750 se je preselil v Berlin, kjer je spoznal Voltaira. Leta 1752 je na univerzi v Wittenbergu pridobil naziv magistra.

Poklicna pot

Leta 1755 se je preselil v Leipzig, vendar se je pozneje vrnil v Berlin. Potoval je po Evropi in študiral. Delal je kot novinar. Med letoma 1760 in 1765 je delal kot tajnik generala v Breslauu (danes Vroclav). Kasneje je delal v gledališču in postal knjižničar. Lessing se je poročil leta 1776. Leta 1778 mu je žena umrla.

Glavna dela

• Laokoon oder über die Grenzen der Malerei und Poesie (1766) – pomemben esej o razlikah med likovnimi in literarnimi umetnostmi in o meji med njunima jezikoma.
• Hamburgische Dramaturgie (1767–1769) – zbornik kritik in esejističnih zapisov, ki so močno vplivali na nemško gledališče in teorijo dramatike.
• Minna von Barnhelm (1767) – komedija, ena izmed njegovih najbolj priljubljenih iger.
• Emilia Galotti (1772) – drama, ki obravnava vprašanja oblasti, morala in družbenega nasilja.
• Nathan der Weise (1779) – drama, v kateri izpostavi načela verske strpnosti; znana je parabolna zgodba o prstanu (»Ringparabel«).
• Die Erziehung des Menschengeschlechts (1780) – filozofski spis o razvoju in izobraževanju človeštva.

Pomen in ideje

Lessing je s svojim delovanjem in spisi postavil temelje moderne nemške kritike in drame. Zavezoval se je razumu, strpnosti in kritičnemu pregledu tradicije, nasprotoval pa je dogmatizmu in absolutizmu v umetnosti in veri. Njegova dela so zahtevala večjo naravnost v dramatiki, poudarek na značaju in moralnem dilematu namesto pretiranih dekoracij oziroma klasičnih strogih pravil. V eseju Laokoon je razvil pomembne misli o razlikah med likovno umetnostjo in poezijo, v Hamburgische Dramaturgie pa je izoblikoval kritiški aparat za sodobno gledališče.

Zapuščina

Lessing velja za enega od vodilnih mislecev nemškega razsvetljenstva. Njegov poziv k razumu in verski strpnosti, še posebej v Nathan der Weise, je imel trajen vpliv na literaturo, filozofijo in javno razpravo o svetovnonazorskih vprašanjih. Njegova dela so še danes predmet študija zaradi filozofske globine, dramske izvirnosti in zgodovinskega pomena za razvoj nemškega nacionalnega gledališča in kritike.

Leta 1781 je Lessing umrl.

Išči po črki