Gotthold Ephraim Lessing (1729–1781) – nemški pesnik, dramatik in filozof

Življenje in izobraževanje

Lessing je bil eden od dvanajstih otrok. Njegov oče je bil protestantski duhovnik. V šolo je hodil v Kamenzu in dobil štipendijo za višjo šolo v Meißnu. Med letoma 1746 in 1748 je v Leipzigu študiral medicino in teologijo. Leta 1750 se je preselil v Berlin, kjer je spoznal Voltaira. Leta 1752 je na univerzi v Wittenbergu pridobil naziv magistra.

Poklicna pot

Leta 1755 se je preselil v Leipzig, vendar se je pozneje vrnil v Berlin. Potoval je po Evropi in študiral. Delal je kot novinar. Med letoma 1760 in 1765 je delal kot tajnik generala v Breslauu (danes Vroclav). Kasneje je delal v gledališču in postal knjižničar. Lessing se je poročil leta 1776. Leta 1778 mu je žena umrla.

Glavna dela

• Laokoon oder über die Grenzen der Malerei und Poesie (1766) – pomemben esej o razlikah med likovnimi in literarnimi umetnostmi in o meji med njunima jezikoma.
• Hamburgische Dramaturgie (1767–1769) – zbornik kritik in esejističnih zapisov, ki so močno vplivali na nemško gledališče in teorijo dramatike.
• Minna von Barnhelm (1767) – komedija, ena izmed njegovih najbolj priljubljenih iger.
• Emilia Galotti (1772) – drama, ki obravnava vprašanja oblasti, morala in družbenega nasilja.
• Nathan der Weise (1779) – drama, v kateri izpostavi načela verske strpnosti; znana je parabolna zgodba o prstanu (»Ringparabel«).
• Die Erziehung des Menschengeschlechts (1780) – filozofski spis o razvoju in izobraževanju človeštva.

Pomen in ideje

Lessing je s svojim delovanjem in spisi postavil temelje moderne nemške kritike in drame. Zavezoval se je razumu, strpnosti in kritičnemu pregledu tradicije, nasprotoval pa je dogmatizmu in absolutizmu v umetnosti in veri. Njegova dela so zahtevala večjo naravnost v dramatiki, poudarek na značaju in moralnem dilematu namesto pretiranih dekoracij oziroma klasičnih strogih pravil. V eseju Laokoon je razvil pomembne misli o razlikah med likovno umetnostjo in poezijo, v Hamburgische Dramaturgie pa je izoblikoval kritiški aparat za sodobno gledališče.

Zapuščina

Lessing velja za enega od vodilnih mislecev nemškega razsvetljenstva. Njegov poziv k razumu in verski strpnosti, še posebej v Nathan der Weise, je imel trajen vpliv na literaturo, filozofijo in javno razpravo o svetovnonazorskih vprašanjih. Njegova dela so še danes predmet študija zaradi filozofske globine, dramske izvirnosti in zgodovinskega pomena za razvoj nemškega nacionalnega gledališča in kritike.

Leta 1781 je Lessing umrl.