Veliko vojvodstvo

Velika vojvodina je država, katere voditelj je veliki vojvoda ali velika vojvodinja.

Edina danes obstoječa velika vojvodina je Luksemburg. Luksemburg je postal velika vojvodina leta 1815, ko je Nizozemska postala neodvisno kraljestvo, nizozemski kralj Viljem I. pa je postal veliki vojvoda Luksemburga. Leta 1890 sta se državi ločili. Viljem III. ni imel moškega naslednika, zato ga je na Nizozemskem nasledila kraljica Vilhelmina, v Luksemburgu pa je veljalo salijsko pravo, ki je pomenilo, da lahko vlada le moški. Sedanji luksemburški veliki vojvoda je Henri.

Vendar pa so v Evropi tudi druge rodbine, ki se imenujejo veliki vojvode, čeprav jih preostala družba ne priznava v celoti.

Neodvisni republiki Finska in Litva ter nizozemska pokrajina Limburg (vojvodstvo Limburg) so bile v določenih obdobjih svoje zgodovine velike vojvodine.

Naziv in nastanek velikih vojvodstev

Naziv veliki vojvoda (latinsko: Magnus Dux, nemško: Großherzog, italijansko: Gran Duca, francosko: Grand-Duc, v švedščini: Grand-Duc: Didysis kunigaikštis, poljski: Storhertig, litovski: Didysis kunigaikštis: Wielki książęę, češko: Wielki Künduis, češko: Wielki Künduis: Velkovévoda) je po časti nižji od kralja, vendar višji od suverenega vojvode (Herzog) ali kneza (Fürst).

Veliki vojvoda (ali velika vojvodinja) je oseba, ki vlada velikemu vojvodstvu. V angleškem jeziku pa "Grand Duke" lahko pomeni tudi vrsto kneza, ki ne vlada državi, vendar je v sorodu z monarhom. V ruskem jeziku so Velikiy Knjaz "veliki knezi", sorodniki carja, drugi knezi pa so bili plemiči, ki so bili po položaju nad vojvodo. V angleščini se namesto Grand Prince uporablja Grand Duke.

Seznam velikih vojvodstev

Med napoleonskimi vojnami in prvo svetovno vojno je bilo v Evropi vsaj osem velikih vojvodstev:

Veliko velikih vojvodstev je nastalo v Napoleonovi dobi ter na podlagi Dunajskega kongresa in Nemške konfederacije.

Veliko vojvodstvo Toskana (1569-1860, pozneje del Italije)
Veliko vojvodstvo Berg (1806-1813, nato del Prusije)
Veliko vojvodstvo Würzburg (1806-1814, nato del Bavarske)
Veliko vojvodstvo Baden (1806-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
Veliko vojvodstvo Hessen-Darmstadt (1806-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
Veliko vojvodstvo Finska (1809-1917 v personalni uniji z Rusijo, od leta 1917 republika)
Veliko frankfurtsko vojvodstvo (1810-1813, pozneje del več nemških držav)
Veliko vojvodstvo Poznan (1815-1848 kot del Prusije)
Veliko vojvodstvo Luksemburg (od leta 1815 v personalni uniji z Nizozemsko do leta 1890)
Veliko vojvodstvo Mecklenburg-Schwerin (1815-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
Veliko vojvodstvo Mecklenburg-Strelitz (1815-1918, od leta 1871 del nemškega cesarstva)
Veliko vojvodstvo Saxe-Weimar-Eisenach (1815-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
Veliko vojvodstvo Oldenburg (1829-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
Veliko vojvodstvo Krakovsko (1846-1918 v personalni uniji z Avstrijo, del Poljske)

Varšavsko vojvodstvo (1807-1813) se včasih imenuje veliko vojvodstvo, vendar to ni bilo.

Danes je Luksemburg edino preostalo veliko vojvodstvo. Nekatera stara velika vojvodstva pa še vedno ohranjajo nazive, ki so jim bili običajno podeljeni na Dunajskem kongresu.

Oblika naslova

Večina vladajočih velikih vojvod se je imenovala kraljeva visokost. Naslovi za druge člane družin so bili različni. V zvezni deželi Hessen-Darmstadt in v Badnu so se mlajši člani imenovali velika vojvodska visokost.

Edina trenutno obstoječa velika vojvodska družina, Luksemburg, svoje mlajše člane poimenuje kraljeve visokosti, vendar so bili tudi parmski knezi.

Ruski veliki knez ali velika kneginja je bila cesarska visokost.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je velika kneževina?

O: Velika kneževina je država, katere vodja države je veliki vojvoda ali velika vojvodinja.

V: Katera je danes edina obstoječa velika vojvodina?

O: Luksemburg je danes edina obstoječa velika vojvodina.

V: Kako je Luksemburg postal velika vojvodina?

O: Luksemburg je postal velika vojvodina leta 1815, ko je Nizozemska postala neodvisno kraljestvo in je nizozemski kralj Viljem I. postal veliki vojvoda Luksemburga.

V: Zakaj Luksemburg ni sledil temu zgledu, ko sta se državi leta 1890 ločili?

O: Luksemburg je sledil salskemu pravu, kar je pomenilo, da lahko vlada samo moški, zato je nizozemskega kralja Viljema III. nasledila kraljica Vilhelmina, Luksemburg pa je potreboval moškega naslednika.

V: Kdo je sedanji luksemburški veliki vojvoda?

O: Sedanji veliki vojvoda Luksemburga je Henri.

V: Kateri so poleg Luksemburga drugi primeri velikih vojvodstev v zgodovini?

O: Drugi primeri velikih vojvodstev v zgodovini so neodvisni republiki Finska in Litva ter nizozemska pokrajina Limburg (vojvodstvo Limburg).

V: Ali v Evropi obstajajo rodbine, ki se okličejo za velike vojvode, vendar niso priznane?

O: Da, v Evropi obstajajo tudi druge hiše, ki se stilizirajo kot veliki vojvode, čeprav jih preostala družba ne priznava v celoti.