Veliko vojvodstvo: definicija, zgodovina in primeri (Luksemburg)
Velika vojvodina je država, katere voditelj nosi naziv veliki vojvoda ali velika vojvodinja. Gre za suvereno monarhijo, kjer je naslov "veliki vojvoda" običajno višji od vojvode, a ni enakovreden kraljevskemu rangu. V praksi se pristojnosti velikega vojvode močno razlikujejo — od skoraj izključno ceremoničnih funkcij do pomembnih ustavnih pooblastil.
Zgodovina
Edina danes obstoječa velika vojvodina je Luksemburg. Luksemburg je postal velika vojvodina leta 1815 po sklepu na Dunajskem kongresu, ko so evropske sile preurejale politično karto po Napoleonovih vojnah. Takrat je Nizozemska postala neodvisno kraljestvo, nizozemski kralj Viljem I. pa je hkrati prevzel naslov velikega vojvode Luksemburga, kar je vzpostavilo osebno unijo med državama.
Leta 1890 sta se državni kroni razšli: Viljem III. ni imel moškega naslednika, zato ga je na Nizozemskem nasledila kraljica Vilhelmina. V Luksemburgu pa je veljalo salijsko pravo, ki je v določeni obliki izključilo ženske dedinje, zato je luksemburško veliki vojvodstvo prešlo na drugega moškega člana dinastije. S tem se je končala osebna unija z Nizozemsko.
Sedanji luksemburški veliki vojvoda je Henri (na prestolu od 7. oktobra 2000). Luksemburg je danes ustavna monarhija in parlamentarna demokracija; veliki vojvoda opravlja vlogo državnega poglavarja v skladu z ustavo in na podlagi predlogov vlade.
Primeri zgodovinskih velikih vojvodin
V evropski zgodovini je bilo več enot, ki so se imenovale velike vojvodine (grand duchies). Nekateri pomembnejši primeri so:
- Finska — Veliko vojvodstvo Finska je obstajalo v obdobju 1809–1917 kot avtonomna enota znotraj Ruskega cesarstva; po oktobrski revoluciji je Finska razglasila neodvisnost in postala republika.
- Litva — Veliko vojvodstvo Litve je bilo srednjeveška in zgodnjenovočasna državna tvorba (od 13. stoletja naprej), kasneje v zvezah s Poljsko v okviru Poljsko‑litovske skupnosti. To je zgodovinski predhodnik moderne države Litve.
- Limburg (vojvodstvo Limburg) — v 19. stoletju je obstajalo tako imenovano Veliko vojvodstvo Limburg (1839–1867) v osebni uniji z Nizozemsko in kot član Nemške zvezne zveze; kasneje je postalo nizozemska provinca.
- V 19. stoletju so bile velike vojvodine tudi v imenih nemških držav (npr. Veliko vojvodstvo Baden, Veliko vojvodstvo Hesse, Veliko vojvodstvo Meklenburg‑Schwerin) ter v Italiji (Veliko vojvodstvo Toskane), vendar so te tvorbe po prvi svetovni vojni izgubile suverenost ali bile razpuščene.
Položaj in vloga velikega vojvode danes
V sodobnem pomenu veliko vojvodino običajno razumemo kot ustavno monarhijo z naslovom velikega vojvode. V takšnih državah je vloga vojvode odvisna od ustavnih določil:
- v nekaterih primerih gre za pretežno simbolnega in reprezentativnega državnega poglavarja;
- drugod ima veliki vojvoda formalne ustavne pristojnosti (razpisovanje volitev, imenovanje vlade, podpisovanje zakonov), ki pa se običajno izvajajo na predlog in ob nasvetu izvoljenih organov in vlade;
- v praksi se koncept monarhove odgovornosti in parlamentarne vlade postavlja pred osebne izvršilne pristojnosti monarha.
Opombe o naslovih in praksi
V različnih jezikovnih in zgodovinskih tradicijah se pravila in prevodi razlikujejo. V vzhodnoevropskih tradicijah se pojavlja izraz "veliki knez" (npr. ruski velikiy knyaz), ki se v angleščini pogosto prevaja kot "grand duke" ali "grand prince" — prevodi niso vedno dosledni. Poleg tega nekatera aristokratska ali dinastična imena, ki se še pojavljajo v nekaterih rodbinah ali med nosilci naslovov brez suverenosti, niso vedno mednarodno priznana kot suvereni veliki vojvodski nazivi.
Čeprav je v zgodovini bilo več velikih vojvodin, je danes zato izraz bolj zgodovinski ali sicer specifičen — za enotno in sodobno ustanovo velike vojvodine je trenutno zgolj primer Luksemburga.
Naziv in nastanek velikih vojvodstev
Naziv veliki vojvoda (latinsko: Magnus Dux, nemško: Großherzog, italijansko: Gran Duca, francosko: Grand-Duc, v švedščini: Grand-Duc: Didysis kunigaikštis, poljski: Storhertig, litovski: Didysis kunigaikštis: Wielki książęę, češko: Wielki Künduis, češko: Wielki Künduis: Velkovévoda) je po časti nižji od kralja, vendar višji od suverenega vojvode (Herzog) ali kneza (Fürst).
Veliki vojvoda (ali velika vojvodinja) je oseba, ki vlada velikemu vojvodstvu. V angleškem jeziku pa "Grand Duke" lahko pomeni tudi vrsto kneza, ki ne vlada državi, vendar je v sorodu z monarhom. V ruskem jeziku so Velikiy Knjaz "veliki knezi", sorodniki carja, drugi knezi pa so bili plemiči, ki so bili po položaju nad vojvodo. V angleščini se namesto Grand Prince uporablja Grand Duke.
Seznam velikih vojvodstev
Med napoleonskimi vojnami in prvo svetovno vojno je bilo v Evropi vsaj osem velikih vojvodstev:
Veliko velikih vojvodstev je nastalo v Napoleonovi dobi ter na podlagi Dunajskega kongresa in Nemške konfederacije.
- Veliko vojvodstvo Toskana (1569-1860, pozneje del Italije)
- Veliko vojvodstvo Berg (1806-1813, nato del Prusije)
- Veliko vojvodstvo Würzburg (1806-1814, nato del Bavarske)
- Veliko vojvodstvo Baden (1806-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
- Veliko vojvodstvo Hessen-Darmstadt (1806-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
- Veliko vojvodstvo Finska (1809-1917 v personalni uniji z Rusijo, od leta 1917 republika)
- Veliko frankfurtsko vojvodstvo (1810-1813, pozneje del več nemških držav)
- Veliko vojvodstvo Poznan (1815-1848 kot del Prusije)
- Veliko vojvodstvo Luksemburg (od leta 1815 v personalni uniji z Nizozemsko do leta 1890)
- Veliko vojvodstvo Mecklenburg-Schwerin (1815-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
- Veliko vojvodstvo Mecklenburg-Strelitz (1815-1918, od leta 1871 del nemškega cesarstva)
- Veliko vojvodstvo Saxe-Weimar-Eisenach (1815-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
- Veliko vojvodstvo Oldenburg (1829-1918, od leta 1871 del Nemškega cesarstva)
- Veliko vojvodstvo Krakovsko (1846-1918 v personalni uniji z Avstrijo, del Poljske)
Varšavsko vojvodstvo (1807-1813) se včasih imenuje veliko vojvodstvo, vendar to ni bilo.
Danes je Luksemburg edino preostalo veliko vojvodstvo. Nekatera stara velika vojvodstva pa še vedno ohranjajo nazive, ki so jim bili običajno podeljeni na Dunajskem kongresu.
Oblika naslova
Večina vladajočih velikih vojvod se je imenovala kraljeva visokost. Naslovi za druge člane družin so bili različni. V zvezni deželi Hessen-Darmstadt in v Badnu so se mlajši člani imenovali velika vojvodska visokost.
Edina trenutno obstoječa velika vojvodska družina, Luksemburg, svoje mlajše člane poimenuje kraljeve visokosti, vendar so bili tudi parmski knezi.
Ruski veliki knez ali velika kneginja je bila cesarska visokost.
Sorodne strani
- Vojvodstvo
- Veliko vojvodstvo litovsko
- Plemstvo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je velika kneževina?
O: Velika kneževina je država, katere vodja države je veliki vojvoda ali velika vojvodinja.
V: Katera je danes edina obstoječa velika vojvodina?
O: Luksemburg je danes edina obstoječa velika vojvodina.
V: Kako je Luksemburg postal velika vojvodina?
O: Luksemburg je postal velika vojvodina leta 1815, ko je Nizozemska postala neodvisno kraljestvo in je nizozemski kralj Viljem I. postal veliki vojvoda Luksemburga.
V: Zakaj Luksemburg ni sledil temu zgledu, ko sta se državi leta 1890 ločili?
O: Luksemburg je sledil salskemu pravu, kar je pomenilo, da lahko vlada samo moški, zato je nizozemskega kralja Viljema III. nasledila kraljica Vilhelmina, Luksemburg pa je potreboval moškega naslednika.
V: Kdo je sedanji luksemburški veliki vojvoda?
O: Sedanji veliki vojvoda Luksemburga je Henri.
V: Kateri so poleg Luksemburga drugi primeri velikih vojvodstev v zgodovini?
O: Drugi primeri velikih vojvodstev v zgodovini so neodvisni republiki Finska in Litva ter nizozemska pokrajina Limburg (vojvodstvo Limburg).
V: Ali v Evropi obstajajo rodbine, ki se okličejo za velike vojvode, vendar niso priznane?
O: Da, v Evropi obstajajo tudi druge hiše, ki se stilizirajo kot veliki vojvode, čeprav jih preostala družba ne priznava v celoti.
