Velika vojvodina je država, katere voditelj nosi naziv veliki vojvoda ali velika vojvodinja. Gre za suvereno monarhijo, kjer je naslov "veliki vojvoda" običajno višji od vojvode, a ni enakovreden kraljevskemu rangu. V praksi se pristojnosti velikega vojvode močno razlikujejo — od skoraj izključno ceremoničnih funkcij do pomembnih ustavnih pooblastil.

Zgodovina

Edina danes obstoječa velika vojvodina je Luksemburg. Luksemburg je postal velika vojvodina leta 1815 po sklepu na Dunajskem kongresu, ko so evropske sile preurejale politično karto po Napoleonovih vojnah. Takrat je Nizozemska postala neodvisno kraljestvo, nizozemski kralj Viljem I. pa je hkrati prevzel naslov velikega vojvode Luksemburga, kar je vzpostavilo osebno unijo med državama.

Leta 1890 sta se državni kroni razšli: Viljem III. ni imel moškega naslednika, zato ga je na Nizozemskem nasledila kraljica Vilhelmina. V Luksemburgu pa je veljalo salijsko pravo, ki je v določeni obliki izključilo ženske dedinje, zato je luksemburško veliki vojvodstvo prešlo na drugega moškega člana dinastije. S tem se je končala osebna unija z Nizozemsko.

Sedanji luksemburški veliki vojvoda je Henri (na prestolu od 7. oktobra 2000). Luksemburg je danes ustavna monarhija in parlamentarna demokracija; veliki vojvoda opravlja vlogo državnega poglavarja v skladu z ustavo in na podlagi predlogov vlade.

Primeri zgodovinskih velikih vojvodin

V evropski zgodovini je bilo več enot, ki so se imenovale velike vojvodine (grand duchies). Nekateri pomembnejši primeri so:

  • Finska — Veliko vojvodstvo Finska je obstajalo v obdobju 1809–1917 kot avtonomna enota znotraj Ruskega cesarstva; po oktobrski revoluciji je Finska razglasila neodvisnost in postala republika.
  • Litva — Veliko vojvodstvo Litve je bilo srednjeveška in zgodnjenovočasna državna tvorba (od 13. stoletja naprej), kasneje v zvezah s Poljsko v okviru Poljsko‑litovske skupnosti. To je zgodovinski predhodnik moderne države Litve.
  • Limburg (vojvodstvo Limburg) — v 19. stoletju je obstajalo tako imenovano Veliko vojvodstvo Limburg (1839–1867) v osebni uniji z Nizozemsko in kot član Nemške zvezne zveze; kasneje je postalo nizozemska provinca.
  • V 19. stoletju so bile velike vojvodine tudi v imenih nemških držav (npr. Veliko vojvodstvo Baden, Veliko vojvodstvo Hesse, Veliko vojvodstvo Meklenburg‑Schwerin) ter v Italiji (Veliko vojvodstvo Toskane), vendar so te tvorbe po prvi svetovni vojni izgubile suverenost ali bile razpuščene.

Položaj in vloga velikega vojvode danes

V sodobnem pomenu veliko vojvodino običajno razumemo kot ustavno monarhijo z naslovom velikega vojvode. V takšnih državah je vloga vojvode odvisna od ustavnih določil:

  • v nekaterih primerih gre za pretežno simbolnega in reprezentativnega državnega poglavarja;
  • drugod ima veliki vojvoda formalne ustavne pristojnosti (razpisovanje volitev, imenovanje vlade, podpisovanje zakonov), ki pa se običajno izvajajo na predlog in ob nasvetu izvoljenih organov in vlade;
  • v praksi se koncept monarhove odgovornosti in parlamentarne vlade postavlja pred osebne izvršilne pristojnosti monarha.

Opombe o naslovih in praksi

V različnih jezikovnih in zgodovinskih tradicijah se pravila in prevodi razlikujejo. V vzhodnoevropskih tradicijah se pojavlja izraz "veliki knez" (npr. ruski velikiy knyaz), ki se v angleščini pogosto prevaja kot "grand duke" ali "grand prince" — prevodi niso vedno dosledni. Poleg tega nekatera aristokratska ali dinastična imena, ki se še pojavljajo v nekaterih rodbinah ali med nosilci naslovov brez suverenosti, niso vedno mednarodno priznana kot suvereni veliki vojvodski nazivi.

Čeprav je v zgodovini bilo več velikih vojvodin, je danes zato izraz bolj zgodovinski ali sicer specifičen — za enotno in sodobno ustanovo velike vojvodine je trenutno zgolj primer Luksemburga.