Zeleno gnojenje: definicija, vrste, prednosti in uporaba
Običajno se pridelki za zeleno gnojenje gojijo določeno obdobje, nato pa se preorjejo in vključijo v tla. Zelena gnojila imajo običajno več funkcij, med drugim izboljšujejo in varujejo tla:
- Stročnice, kot je detelja, vsebujejo simbiotske bakterije, ki vežejo dušik v koreninskih vozlih in vežejo atmosferski dušik v obliko, ki jo lahko uporabijo rastline.
- Zelena gnojila povečajo delež organske snovi (biomase) v tleh in s tem izboljšajo zadrževanje vode, zračenje in druge lastnosti tal.
- Koreninski sistemi nekaterih vrst zelenega gnojila rastejo globoko v tleh in prinašajo hranila, ki niso na voljo pridelkom s plitvejšimi koreninami.
- Pri izbiri in uporabi zelenih gnojil se pogosto upoštevajo tudi običajne funkcije pokrovnih rastlin, kot so zatiranje plevelov ter preprečevanje erozije in zbijanja tal.
- Nekatere rastline za zeleno gnojenje, če cvetijo, zagotavljajo krmo za žuželke opraševalke.
V preteklosti je praksa zelenega gnojenja izhajala iz cikla prahe v kolobarju, ki se je uporabljal, da so si tla opomogla.
Kaj je zeleno gnojenje?
Zeleno gnojenje pomeni namerno sajenje rastlin, ki jih nato vključimo v tla kot organsko maso. Namen je obogatiti tla s hranili, izboljšati strukturo tal, preprečiti erozijo in spodbuditi biotsko raznovrstnost. Uporablja se tako v poljedelstvu kot v trajnostnem vrtnarjenju in ekološkem kmetovanju.
Vrste zelenih gnojil
- Stročnice (metuljnice): npr. detelja, lucerna, fižolke — fiksirajo dušik preko simbiotskih bakterij, ki vežejo dušik v koreninskih vozlih.
- Travne vrste in žita: npr. ovsa ali rži — tvorijo veliko biomase, dobro zadržujejo vodo in preprečujejo erozijo.
- Globoko koreninske rastline: nekatere vrste imajo močan koreninski sistem, ki prenaša hranila iz globljih plasti tal navzgor.
- Repine in križnice: hitro rastejo in nudijo veliko organske mase, lahko pa imajo allelopatične učinke, zato jih uporabljamo pazljivo.
- Mešanice: kombinacija stročnic in trav (npr. detelja + ječmen) združuje fiksacijo dušika in veliko biomase.
Prednosti zelenega gnojenja
- Povečanje organske snovi in biomase v tleh, kar izboljša strukturo tal in rodovitnost.
- Boljše zadrževanje vode ter izboljšano zračenje tal.
- Fiksacija atmosferskega dušika s stročnicami, s čimer se zmanjša potreba po mineralnih gnojilih (vežejo dušik).
- Preprečevanje erozije ter zmanjšanje zbijanja tal zaradi stalne rastlinske pokrovnosti.
- Zatiranje plevelov z gosto pokrovno rastjo in s konkurenco za svetlobo in prostor.
- Povečanje biotske pestrosti in zagotavljanje hrane za opraševalce, kadar rastline cvetijo in nudijo pridelke za žuželke.
- V dolgoročnem pogledu prispeva k zadrževanju ogljika v tleh in zmanjšanju izpiranja hranil v okolje.
Kdaj in kako uporabiti zeleno gnojenje
- Čas setve: Po žetvi glavne kulture ali kot predsetvena pokrovna rastlina. V hladnejših podnebjih se setev običajno izvede pomladi ali pozno poleti, odvisno od kulture in cilja.
- Trajanje rasti: Nekatere vrste se gojijo le nekaj tednov (hitrorastoče krmne rastline), druge več mesecev (lucerna).
- Prekinitev (terminacija): Zelena gnojila se običajno preorjejo in vključijo v tla pred cvetenjem ali zorenjem semen, da se prepreči razsajanje neželenih rastlin. Alternativno jih lahko kosimo in uporabimo kot zastirko ali kompost.
- Čas vključitve: Pomembno je, da rastlinska masa ni preveč lignificirana — preveč olesenela zelenjava se počasneje razgrajuje in lahko začasno veže dušik (N-iminobilizacija).
Praktični nasveti
- Kombinirajte stročnice z žitnimi vrstami: stročnice dodajo dušik, žita ustvarijo volumen organske snovi in preprečijo erozijo.
- Pri majhnih vrtovih lahko zeleno gnojilo pokosite in listje pustite kot zastirko ali ga vkopljete v zaporednih delih, da zmanjšate izgubo hranil.
- Če je cilj hitro pridelati organske snovi, izberite hitrorastoče vrste; za izboljšanje strukture tal in globljih slojev izberite globokokerne rastline.
- Previdno z uporabo križnic in nekaterih pokrovnih vrst, ki lahko gostijo iste bolezni ali škodljivce kot naslednja kultura — načrtovanje kolobarja je pomembno.
- Zelena gnojila ne nadomeščajo nujno vseh hranil; pri pomanjkanju specifičnih elementov lahko kljub temu potrebujete dopolnilna gnojila ali analizo tal.
Omejitve in tveganja
Zelena gnojenja zahtevajo čas in prostor v kolobarju. Če niso pravilno vključena, lahko povzročijo začasno pomanjkanje dušika, gostijo določene škodljivce ali bolezni ali pa se same razrastejo kot plevel. Pomembno je usklajevanje z načrtom pridelave in lokalnimi klimatskimi pogoji.
Zaključek
Zeleno gnojenje je preizkušena in cenovno ugodna metoda za izboljšanje tal, zmanjšanje erozije, povečanje organske snovi in podporo trajnostnemu kmetovanju. Z ustreznim izbiranjem vrst, pravilnim časovanjem setve in terminacije ter integracijo v kolobar lahko znatno izboljšamo rodovitnost tal in dolgoročno zdravje ekosistema.
Posevki za zeleno gnojenje
- Zimske pokrovne rastline, kot sta oves ali rž, se že dolgo uporabljajo kot zeleno gnojilo.
- Gorčica
- Detelja
- Fenugreek
- Lupin
- Konoplja Sunn
- Zimski pleveli
- Ozimni fižol
- Praproti iz rodu Azolla so v jugovzhodni Aziji uporabljali kot zeleno gnojilo.
- Žametni fižol (Mucuna pruriens) V začetku 20. stoletja je bil pogost na jugu ZDA, preden ga je nadomestila soja. Danes je priljubljena v večini tropskih držav, zlasti v Srednji Ameriki, kjer je glavno zeleno gnojilo, ki se uporablja v kmetijskih praksah Slash/Mulch.
Zelena gnojila v ekološkem kmetijstvu
Ekološko kmetovanje temelji na zdravju tal in kroženju hranil v tleh z naravnimi procesi, kot je dodajanje živinskih gnojil. Če živinska gnojila niso na voljo, so zelena gnojila v kolobarju brez živine ključnega pomena za gnojenje.
Sorodne strani
- Gnojilo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je poljščina za zeleno gnojenje?
O: Zeleno gnojilo je poljščina, ki se goji določeno obdobje, nato pa se preorje in vključi v tla za izboljšanje in zaščito tal.
V: Katere funkcije običajno opravlja zeleno gnojenje?
O: Zelena gnojila imajo običajno več funkcij, vključno z izboljšanjem tal, zaščito tal, zatiranjem plevela, preprečevanjem erozije in zbijanja tal ter zagotavljanjem krme za opraševalne žuželke.
V: Kakšna je vloga stročnic pri izboljšanju tal?
O: Stročnice, kot je detelja, vsebujejo simbiotske bakterije, ki vežejo dušik v koreninskih vozlih in vežejo atmosferski dušik v obliko, ki jo lahko uporabijo rastline, kar izboljšuje rodovitnost tal.
V: Kako zelena gnojila povečajo delež organske snovi v tleh?
O: Zelena gnojila povečajo odstotek organske snovi (biomase) v tleh, ko se vključijo v tla, in tako izboljšajo zadrževanje vode, zračenje in druge lastnosti tal.
V: Kakšne so prednosti nekaterih sort zelenega gnojila, ki rastejo globoko v tleh?
O: Koreninski sistemi nekaterih sort zelenega gnojila rastejo globoko v tleh in prinašajo hranila, ki niso na voljo pridelkom s plitvejšimi koreninami, kar izboljšuje rodovitnost tal.
V: Kakšen je zgodovinski izvor prakse zelenega gnojenja?
O: V preteklosti je praksa zelenega gnojenja izhajala iz prahe v kolobarju, ki se je uporabljala, da so si tla opomogla.
V: Kakšne so prednosti zelenega gnojenja kot pokrivnega posevka?
O: Prednosti zelenega gnojila kot pokrivnega posevka so poleg izboljšanja rodovitnosti tal tudi zatiranje plevela, preprečevanje erozije in zbijanja tal ter zagotavljanje krme za opraševalne žuželke.