Kodrolistnati ohrovt – definicija, izvor in glavne značilnosti
Ohrovt je listnata zelenjava z zelenimi ali vijoličastimi listi; imenovan je tudi borecole. Spada v skupino zelenjave Brassica oleracea ali divje zelje in zaradi oblike cvetov spada med križnice. Latinski pridevnik »acephala«, pogosto povezan z ohrovtom, pomeni »brez glave« — nanaša se na listnate sorte, ki ne tvorijo tesne glavice kot npr. repa ali navadno zelje.
Izvor in zgodovina
Rastlino so prve oblike gojili na sredozemskem območju; v zgodovini so jo v teh krajih pogosto imenovali kar zelje, še preden so se razvile sodobne, jasno ločene sorte. V rimskih časih je bil ohrovt pomemben pridelek, v srednjem veku pa je postal osnovna živila kmetov v hladnejših predelih Evrope. Angleži so ohrovt v 17. stoletju prinesli v Severno Ameriko, od tam pa se je rastlina razširila po vsem svetu.
Glavne značilnosti in sorte
- Listi: veliki, vlaknati in lahko zelo kodrasti; barva sega od bledo zelene do temno zelene, včasih z modrikastim ali vijoličastim odtenkom.
- Steblo: belkasto in vlaknato, običajno dolžine 30–40 cm (odvisno od sorte).
- Sorte: med najbolj znanimi so kodrolistnati (»curly kale« ali škotski ohrovt), toskanski/dino/»Lacinato« (temnozeleni, manj kodrasti) ter okrasne sorte, ki so namenjene predvsem dekoraciji, a so pogosto tudi užitne.
- Odporen na mraz: dobro prenaša nizke temperature (običajno do okoli -10 … -15 °C), pri čemer mraz pogosto izboljša okus listov.
Gojenje in rastne zahteve
- Klimatske razmere: najbolje uspeva v hladnem ali zmerno hladnem podnebju; ne prenaša visokih poletnih temperatur in lahko ob njih odžene v cvet (»streli«).
- Tla in lega: uspeva v dobro odcednih, humoznih tleh z dobrim vnosom hranil; prednostna je sončna do delno senčna lega.
- Sajenje in prostor: razmak med rastlinami običajno 30–45 cm, odvisno od sorte; listi se trgajo z dna navzgor, kar omogoča večkratni pridelek z iste rastline.
- Obdobje trgatve: lahko se začne nekaj tednov po sajenju, v hladnejšem vremenu pa traja pozimi — mraz pogosto poveča sladkost listov.
Prehranske lastnosti in koristi za zdravje
Ohrovt je zelo hranljiva zelenjava. Med pomembnejšimi hranili so:
- visoka vsebnost vitamina K (pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti),
- veliko vitamina A (beta-karoten) in vitamina C (imunski sistem),
- vlaknine, antioksidanti, ter minerali kot so kalcij in železo.
Opozorilo: zaradi visoke vsebnosti vitamina K naj osebe, ki jemljejo antikoagulante (npr. warfarin), upoštevajo navodila zdravnika glede vnosa teh živil.
Uporaba v kuhinji
- listi so primerni za dušenje, kuhanje na pari, praženje, pečenje (npr. čips iz ohrovta) ali surovi v solatah in smutijih;
- ker so vlaknasti, pri nekaterih jedeh priporočamo krajše kuhanje ali fino sesekljanje;
- pri nekaterih okrasnih sortah je okus manj prijeten kot pri kulinaričnih sortah — te so gajene posebej za uživanje.
Škodljivci, bolezni in shranjevanje
- Škodljivci: pogosti so gosenice (npr. beli kapar), uši in hrošči (flea beetles).
- Bolezni: kloroza in koreninske bolezni kot gniloba korenin (clubroot), plesni in pepelaste plesni v vlažnih pogojih.
- Shranjevanje: v hladilniku v zaprti posodi ali vlažni brisači ostane svež približno teden dni; listi pa se lahko blanširajo in zamrznejo za daljše shranjevanje.
Zanimivosti
Ohrovt je bil dolgo cenjen kot zimska zelenjava v hladnejših delih Evrope (Škotska, Nemčija, Nizozemska, Skandinavija) zaradi odporne rasti in sposobnosti rastline, da prezimi. Danes je ohrovt razširjen po vsem svetu in velja za eno izmed »superživil« zaradi koncentracije hranil.
Izvorna vsebina: rastlino so najprej gojili na sredozemskem območju, v rimskih časih je bil pomemben pridelek, v srednjem veku je postal osnovno živilo za kmete, v Združene države pa so ga v 17. stoletju prinesli Angleži. Zaradi svoje trpežnosti in enostavnega gojenja je ostal priljubljena zelenjava še danes.
Hranila
| Hranila | % dnevne vrednosti | Ocena najbolj zdravih živil na svetu |
| Vitamin K | 1327.6% | odlično |
| Vitamin A | 354.1% | odlično |
| 88.8% | odlično | |
| Mangan | 27% | odlično |
| Vlakna | 10.4% | zelo dobro |
| 10% | zelo dobro | |
| 9.3% | zelo dobro | |
| 9.3% | zelo dobro | |
| Vitamin B6 | 9% | zelo dobro |
| Kalij | 8.4% | zelo dobro |
| 6.5% | dobro | |
| Magnezij | 5.8% | dobro |
| Vitamin E | 5.5% | dobro |
| Maščobe omega 3 | 5.4% | dobro |
| 5.2% | dobro | |
| 4.9% | dobro | |
| Vitamin B1 | 4.6% | dobro |
| Folat | 4.2% | dobro |
| Fosfor | 3.6% | dobro |
| Vitamin B3 | 3.2% | dobro |
| Kalorije(36) | 2% |
Ohrovt je odličen vir vitaminov K, C, A in mangana, zelo dober vir vlaknin, bakra, triptofana, kalcija, vitamina B6 in kalija. Ohrovt je dober vir železa, magnezija, vitamina E, maščob omega 3, vitamina B2, beljakovin, vitamina B1, folatov, fosforja in vitamina B3.
Uporaba
Ohrovt le redko uživamo surov. Poredko ga lahko dodajamo solatam. Svoj izrazit okus prenese tudi v juhe in enolončnice. Za ublažitev okusa ga lahko blanširamo. Ohrovt je okusen, če ga prelijemo z omako, potresemo s sirom ali v pireju (samostojno ali s krompirjevim pirejem).
Kuhanje
Izberite ohrovt s čvrstimi, dobro obarvanimi in razmeroma majhnimi listi, brez madežev ali plesni. Ena skodelica kuhanega zelja vsebuje 130 gramov. Odrežite liste okoli stebla, izrežite sredico in ločite vsak list posebej. Dobro ga operite s tekočo vodo ali s kislo vodo, da odstranite umazanijo in hrošče, ki bi lahko ostali. Ohrovt kuhamo v vodi ali ga kuhamo v pari od 20 do 30 minut, dušimo v počasnem loncu, polnimo ali sotiramo v voku.
Ohranjanje
Liste ohrovta, ne da bi jih oprali, položite v perforirano plastično vrečko v hladilniku, in sicer zelo tesno, ne pa ohlapno. Tako ga lahko hranite od pet do deset dni, vendar je bolj okusen in manj grenak, če ga hitro pojeste. Ohrovt lahko zamrznemo, ko ga blanširamo dve do tri minute, dokler se listi nekoliko ne zmehčajo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ohrovt?
O: Ohrovt je zelenjava z zelenimi ali vijoličastimi listi, ki spada v skupino zelenjave Brassica oleracea ali divje zelje.
V: Zakaj se ohrovt imenuje križnice?
O: Ohrovt se imenuje križanec zaradi oblike njegovih cvetov.
V: Kje je bil ohrovt prvič gojen?
O: Ohrovt je bil prvič gojen na območju Sredozemlja.
V: Kdaj je ohrovt postal osnovno živilo za kmete?
O: Ohrovt je postal osnovno živilo za kmete v srednjem veku.
V: Kdo je prinesel ohrovt v Združene države Amerike?
O: Ohrovt so v Združene države Amerike prinesli Angleži v 17. stoletju.
V: Kje je ohrovt zelo cenjena zimska zelenjava?
O: Ohrovt je zelo cenjena zimska zelenjava zlasti na Škotskem, v Nemčiji, na Nizozemskem in v Skandinaviji.
V: Ali obstaja okrasna sorta ohrovta?
O: Da, obstaja okrasna sorta ohrovta, ki je bila razvita.
