Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja — opera Dmitrija Šostakoviča (pregled)
Poglobljen pregled opere Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja Dmitrija Šostakoviča: zgodba, glasba, zgodovinski pomen in odmevi v 20. stoletju.
Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja (rusko: Леди Макбет Мценского уезда) je opera ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. Je ena najpomembnejših ruskih oper 20. stoletja112699. Besede za opero ("libreto") je napisal Aleksander Preis, ki jih je napisal na podlagi zgodbe ruskega pisatelja Nikolaja Leskova. Opera nima nič skupnega s Shakespearovo igro Macbeth, razen dejstva, da govori o ženski, kot je Lady Macbeth, ki jo mika, da bi zagrešila umor.
Zgodovina nastanka in premier
Šostakovič je opero napisal v zgodnjih 1930-ih letih na podlagi novele Nikolaja Leskova Lady Macbeth Mcenskega okrožja (1865). Premiera je potekala leta 1934 v Leningradu in je sprva požela velik odmev ter pritegnila pozornost publike in kritike. Libreto je pripravil Aleksander Preis, ki je ohranil tragično in včasih groteskno naravo Leskovega izvornika ter poudaril socialne in psihološke vzvode zgodbe.
Cenzura, kritik in priredba
Opera je bila sprva sprejeta navdušeno, vendar je leta 1936 doživela oster udarec: v sovjetski časopisni kritiki (v znanem prispevku v Pravdi) je bila javno obtožena "sumburja namesto glasbe" in neprimernosti v ideološkem smislu. Posledice te obsodbe so bile hude za skladatelja—opera je bila umaknjena iz repertoarja, Šostakovič pa je bil prisiljen spreminjati svoj slog in javno se opravičiti.
Leta kasneje je skladatelj opero priredil in preimenoval v Katerina Izmailova, kar je omogočilo delno rehabilitacijo dela in njegovo vrnitev na odre v spremenjeni, nekoliko "omejene" verziji.
Kratka vsebina
Glavna junakinja je Katerina (Katarina), poročena z dolgočasnim in ljubosumnim gospodarjem. V obdobju osamljenosti se zaplete v razmerje z mladim delavcem Sergejem. Ko se razkrije nevarnost razkritja in obsodbe, par poseže po nasilju: najprej je žrtev starejšega družinskega člana, nato pa se zapletejo tudi v umor njenega moža. Zgodba konča tragično — izdajstvo, obsodba in padec glavne junakinje, kar odraža temačne posledice ljubezni, strasti in družbenih omejitev.
Muzikalne značilnosti
Opera slovi po močni dramatiki, bogati in pogosto provokativni orkestraciji ter kombinaciji lirskih in brutalenih glasbenih prizorov. Šostakovič uporablja kontrastne žanre (valček, romanco, komične in groteskne motive), kompleksne harmonije in izrazite orkestrske barve za ustvarjanje napetosti in notranjih stanj likov. V delu so pomembni solistični nastopi, ansambli in zbori, ki prispevajo k socialnemu in moralnemu ozadju zgodbe.
Izvajanja, posnetki in vpliv
- Po prvotni prepovedi je bila opera v sovjetskem prostoru dolgo časa redko na repertuarju; s prireditvijo in poznejšo rehabilitacijo pa se je začela vračati na odre po svetu.
- Obstaja več zvočnih in video posnetkov tega dela, ki predstavljajo različne verzije — tako izvirno kot prirejeno Katerina Izmailova. Različne produkcije poudarjajo ali dramatični realizem ali glasbeno-orkestralno bogastvo dela.
- Opera je pomembna tudi kot dokument zgodovinskega odnosa med umetnostjo in politiko v Sovjetski zvezi ter kot mejnik v razvoju 20. stoletja ruske opere.
Pomen in dediščina
Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja je ostala repertoarna točka v razpravah o cenzuri, kreativni svobodi in vlogi glasbe kot družbenega zrcala. Šostakovičev močan glasbeni pristop in sposobnost dramatičnega slikanja s pomočjo orkestra sta operi zagotovila mesto med ključnimi opusi 20. stoletja in pritegnila pozornost sodobnih gledališč in dirigentov.
Za poslušalce in gledalce je to delo zahtevno in pogosto pretresljivo—ponuja intenzivno kombinacijo psihološke analize, družbene kritike in glasbene iznajdljivosti, zaradi česar ostaja predmet rednih uprizoritev in strokovnih razprav.
Lady Macbeth iz okrožja Mtsensk v Teatro Comunale Bologna, december 2014, Svetlana Sozdateleva kot Katerina L'vovna Izmailova, režiser Dmitrij Bertman, Helikon Opera Moskva.
Zgodovina opere
Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja je bila druga opera, ki jo je Šostakovič napisal. Prvič je bila izvedena 22. januarja 1934 v leningrajskem Malem gledališču. Bila je zelo uspešna in veliko ljudi jo je prišlo poslušat.
Vendar je Šostakovič živel v težkih časih. Diktator Josif Stalin je ustvarjalnim ljudem zelo oteževal življenje. Menil je, da morajo glasba in vse druge umetnosti hvaliti in poveličevati svojo državo (Sovjetsko zvezo). Ljudem ni dovolil, da bi izrazili svoja osebna čustva. Vse, kar mu ni bilo všeč, je imenoval "formalistično". Če Stalinu nekdo ni bil všeč, ta oseba ni smela delati. Lahko bi jo celo poslal v zapor v Sibirijo, kjer so z njo zelo slabo ravnali. Veliko jih je umrlo.
Stalin je prišel poslušat predstavo Lady Macbeth iz okrožja Mtsensk. Vendar mu predstava ni bila všeč in jo je med predstavo zapustil. Nekaj dni pozneje je bil v časopisu ''Pravda'' napisan članek o operi. Naslov članka je bil: "Kaos namesto glasbe". V njem je pisalo, da je opera polna grozne glasbe in hrupnih akordov. Opera se v Sovjetski zvezi skoraj trideset let ni smela več igrati.
Šostakovič je moral zelo paziti, kaj je rekel, sicer bi se lahko znašel v velikih težavah. V javnosti ni nikoli govoril o glasbi in kulturi. Leta 1937 je napisal Simfonijo št. 5. Glasba v tej simfoniji je bila lažje razumljiva kot glasba, ki jo je pisal prej in v kateri je bilo veliko atonalne glasbe. Šostakovič je dejal, da je ta njegova nova simfonija "odgovor sovjetskega umetnika na pravično kritiko". V to je moral privoliti, da je lahko še naprej skladal. Pozneje, leta 1962, je opero nekoliko spremenil in jo poimenoval Katerina Ismailova. Od njegove smrti leta 1975 se običajno izvaja izvirna različica.
Opera pripoveduje zgodbo o osamljeni ženski v Rusiji 19. stoletja, ki se zaljubi v moževega služabnika in jo ta pripravi do umora. Na nekatere glasbene elemente sta vplivala ekspresionizem in verizem. Potem ko jo je Stalin obsodil, je bila v Sovjetski zvezi skoraj trideset let prepovedana.
Zgodba
Katerina je osamljena. Poročena je s trgovcem Zinovim, vendar nimata otrok. Njen svak Boris je do nje grozen in ji očita, da nima otrok. Ko Zinovij odide na službeno pot, jo Boris prisili, da priseže, da bo zvesta (da se ne bo ljubila z nobenim drugim moškim, medtem ko bo njen mož odsoten). Vendar eden od služabnikov, Sergej, postane njen ljubimec. Ko Boris to izve, se razjezi, Sergeja biča in ga zapre. Katerina Borisa zastrupi z gobami. Ko umre, dobi ključ iz njegovega žepa in osvobodi Sergeja.
Katerina in Sergej gresta skupaj v posteljo, vendar Katerina trpi zaradi Borisovega duha. Ko se vrne Zinovij, se Sergej skrije, vendar Zinovij ugiba, kaj se je zgodilo. Katerina in Sergej ubijeta Zinovija in njegovo truplo skrijeta v kleti.
Katerina in Sergej se poročita. Kmet najde Zinovijevo truplo v kleti in gre po policijo. Policija pride, Katerina in Sergej skušata pobegniti, vendar ju ujamejo in pošljejo v zapor v Sibirijo. Na poti tja se Sergej ljubi z drugim dekletom Sonjetko. Ko Katerina to izve, potisne Sonyetko v reko, da bi jo ubila, nazadnje pa skoči vanjo tudi sama.
Kritika
Težko je vedeti, zakaj se je Stalin odločil, da mu opera ni všeč. Morda zato, ker so policisti videti neumni. Morda zato, ker so v njej prikazovali ljudi, ki so jih pošiljali v Sibirijo. Morda zato, ker Katerina poje veliko lepe glasbe, medtem ko so drugi liki zaradi glasbe pogosto videti neumni in groteskni. Morda je mislil, da je bil Šostakovič kritičen do voditeljev Sovjetske zveze.
Iskati