Lady Macbeth iz okrožja Mtsensk
Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja (rusko: Леди Макбет Мценского уезда) je opera ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. Je ena najpomembnejših ruskih oper 20. stoletja112699. Besede za opero ("libreto") je napisal Aleksander Preis, ki jih je napisal na podlagi zgodbe ruskega pisatelja Nikolaja Leskova. Opera nima nič skupnega s Shakespearovo igro Macbeth, razen dejstva, da govori o ženski, kot je Lady Macbeth, ki jo mika, da bi zagrešila umor.
Lady Macbeth iz okrožja Mtsensk v Teatro Comunale Bologna, december 2014, Svetlana Sozdateleva kot Katerina L'vovna Izmailova, režiser Dmitrij Bertman, Helikon Opera Moskva.
Zgodovina opere
Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja je bila druga opera, ki jo je Šostakovič napisal. Prvič je bila izvedena 22. januarja 1934 v leningrajskem Malem gledališču. Bila je zelo uspešna in veliko ljudi jo je prišlo poslušat.
Vendar je Šostakovič živel v težkih časih. Diktator Josif Stalin je ustvarjalnim ljudem zelo oteževal življenje. Menil je, da morajo glasba in vse druge umetnosti hvaliti in poveličevati svojo državo (Sovjetsko zvezo). Ljudem ni dovolil, da bi izrazili svoja osebna čustva. Vse, kar mu ni bilo všeč, je imenoval "formalistično". Če Stalinu nekdo ni bil všeč, ta oseba ni smela delati. Lahko bi jo celo poslal v zapor v Sibirijo, kjer so z njo zelo slabo ravnali. Veliko jih je umrlo.
Stalin je prišel poslušat predstavo Lady Macbeth iz okrožja Mtsensk. Vendar mu predstava ni bila všeč in jo je med predstavo zapustil. Nekaj dni pozneje je bil v časopisu ''Pravda'' napisan članek o operi. Naslov članka je bil: "Kaos namesto glasbe". V njem je pisalo, da je opera polna grozne glasbe in hrupnih akordov. Opera se v Sovjetski zvezi skoraj trideset let ni smela več igrati.
Šostakovič je moral zelo paziti, kaj je rekel, sicer bi se lahko znašel v velikih težavah. V javnosti ni nikoli govoril o glasbi in kulturi. Leta 1937 je napisal Simfonijo št. 5. Glasba v tej simfoniji je bila lažje razumljiva kot glasba, ki jo je pisal prej in v kateri je bilo veliko atonalne glasbe. Šostakovič je dejal, da je ta njegova nova simfonija "odgovor sovjetskega umetnika na pravično kritiko". V to je moral privoliti, da je lahko še naprej skladal. Pozneje, leta 1962, je opero nekoliko spremenil in jo poimenoval Katerina Ismailova. Od njegove smrti leta 1975 se običajno izvaja izvirna različica.
Opera pripoveduje zgodbo o osamljeni ženski v Rusiji 19. stoletja, ki se zaljubi v moževega služabnika in jo ta pripravi do umora. Na nekatere glasbene elemente sta vplivala ekspresionizem in verizem. Potem ko jo je Stalin obsodil, je bila v Sovjetski zvezi skoraj trideset let prepovedana.
Zgodba
Katerina je osamljena. Poročena je s trgovcem Zinovim, vendar nimata otrok. Njen svak Boris je do nje grozen in ji očita, da nima otrok. Ko Zinovij odide na službeno pot, jo Boris prisili, da priseže, da bo zvesta (da se ne bo ljubila z nobenim drugim moškim, medtem ko bo njen mož odsoten). Vendar eden od služabnikov, Sergej, postane njen ljubimec. Ko Boris to izve, se razjezi, Sergeja biča in ga zapre. Katerina Borisa zastrupi z gobami. Ko umre, dobi ključ iz njegovega žepa in osvobodi Sergeja.
Katerina in Sergej gresta skupaj v posteljo, vendar Katerina trpi zaradi Borisovega duha. Ko se vrne Zinovij, se Sergej skrije, vendar Zinovij ugiba, kaj se je zgodilo. Katerina in Sergej ubijeta Zinovija in njegovo truplo skrijeta v kleti.
Katerina in Sergej se poročita. Kmet najde Zinovijevo truplo v kleti in gre po policijo. Policija pride, Katerina in Sergej skušata pobegniti, vendar ju ujamejo in pošljejo v zapor v Sibirijo. Na poti tja se Sergej ljubi z drugim dekletom Sonjetko. Ko Katerina to izve, potisne Sonyetko v reko, da bi jo ubila, nazadnje pa skoči vanjo tudi sama.
Kritika
Težko je vedeti, zakaj se je Stalin odločil, da mu opera ni všeč. Morda zato, ker so policisti videti neumni. Morda zato, ker so v njej prikazovali ljudi, ki so jih pošiljali v Sibirijo. Morda zato, ker Katerina poje veliko lepe glasbe, medtem ko so drugi liki zaradi glasbe pogosto videti neumni in groteskni. Morda je mislil, da je bil Šostakovič kritičen do voditeljev Sovjetske zveze.