Armillaria gallica: medena gliva, razkroj lesnih korenin in bioluminiscenca

Armillaria gallica (sinonim za A. bulbosa in A. lutea) je vrsta medenih gob iz reda Agaricales.

Vrsta je pogosta in ekološko pomembna: razkraja les. Lahko živi kot saprofit ali kot oportunistični parazit v oslabljenih drevesnih gostiteljih, kjer povzroča koreninsko gnilobo ali gnilobo zadka. Najdemo jo v zmernih območjih Azije, Severne Amerike in Evrope. Vrsta tvori plodove posamično ali v skupinah v zemlji ali gnijočem lesu. Gliva je bila po naključju vnesena v Južno Afriko.

Armillaria gallica je večinoma podzemna gliva, ki tvori plodove s premerom do približno 10 cm, ki so rumeno rjavi in pokriti z majhnimi luskami. Na spodnji strani pokrovčkov so škrge, ki so bele do kremne ali bledo oranžne barve.

Goba razvije obsežen sistem podzemnih koreninskih struktur, imenovanih rizomorf, ki ji pomagajo pri razgradnji odmrlega lesa v listnatih in mešanih gozdovih zmernega pasu. Je predmet obsežnih znanstvenih raziskav. Posebej zanimivi sta njena sposobnost bioluminiscence in sposobnost oblikovanja velikih in dolgoživih kolonij.

Opis in prepoznavanje

Armillaria gallica ima klasično gobasto obliko s kapo in rogljem. Pokrovček doseže običajno do približno 10 cm v premeru, barva pa je rumeno‑rjava z drobnimi luskami, ki so pogostejše pri robu klobuka. Škrge so goste, bele do kremne barve, ter navadno pritrjene na steblo. Steblo nosi obrobo (pečatno tančico), ki je lahko na zrelosti delno ohlapna.

Druge prepoznavne značilnosti vključujejo:

  • bel spore tisk (sporeprint);
  • pod skorjo obolelih korenin beli micelijski ventilni sloji (mycelial fans), ki so vidni ob odstranitvi lubja;
  • črne, vrvaste rizomorfe ("čeveljčke"), ki jih pogosto najdemo okoli korenin in gomoljev in so tipični za rod Armillaria;
  • plodovi se običajno pojavijo jeseni, pogosto po vlažnejšem vremenu.

Habitat in razširjenost

Vrsta je razširjena v zmernih predelih Evrope, Severne Amerike in nekaterih delih Azije. Raste v listnatih in mešanih gozdovih, na oblah, okrog cepinov in na gnilem lesu, pogosto raste izpod ostankov korenin ali iz stokov obolelih dreves. Viačinske, kmetijske ali okrasne sajenje so lahko vektor prenosa, kar pojasnjuje tudi vnos v nova območja, kot je Južna Afrika.

Rizomorfi, okužba in vpliv na drevesa

Rizomorfi so gosto združeni, črni, vrvasti micelijski snopi, ki delujejo kot podzemne "cevi" za prenos ogljikovih hidratov in vode ter omogočajo glivi širjenje preko tal in med drevesi. Z njihovo pomočjo Armillaria lahko kolonizira nove korenine in povzroči koreninsko gnilobo.

Znaki okužbe vključujejo:

  • postopno rahljanje krošnje, rumenenje in sušenje listov (sprva le del krošnje);
  • umiranje mladih poganjkov in razširjen odmiranje vejevja;
  • občasno pojav rjavkasto‑medenih gob pri podnožju drevesa jeseni;
  • pod lubjem bele micelične plasti in prisotnost rizomorfov.

Vpliv na gospodarstvo je lahko pomemben, zlasti v gozdarstvu, nasadih in drevesnicah, kjer lahko povzročitelj oslabi in uniči gostiteljske rastline.

Bioluminiscenca

Ena od zanimivejših lastnosti Armillaria gallica je sposobnost oddajanja šibke bioluminiscence. Svetleča se pojavlja ponavadi v miceliju in v rizomorfih – svetleči so lahko tudi nekateri deli razpadajočega lesa, okuženi z glivo. Sij je ponavadi zelenkaste do rumenkaste barve in ga v naravi vidimo le v temi.

Mehanizem svetlečega pojava temelji na biokemijski reakciji luciferina in luciferaze (encima), ki sprosti svetlobo. V zadnjih letih so molekularne študije pri nekaterih svetlečih gobah identificirale gene, povezane z luciferazno aktivnostjo, kar omogoča boljše razumevanje evolucije in razširjenosti bioluminiscence pri glivah.

Življenjski cikel in ekologija

Armillaria gallica lahko živi kot saprofit (razkrojevalec) na mrtvem lesu ali kot oportunistični parazit na oslabljenih ali poškodovanih drevesih. Po okužbi korenin se gliva razširi pod zemljo s pomočjo rizomorfov in beli micelij lahko prodre pod lubje ter v les. Plodovi so namenjeni reproduciranju preko spor, vendar je vegetativno razmnoževanje in širjenje kolonij pogosto glavni način lokalnega širjenja.

Pogosto tvori velike, dolgožive kolonije, ki lahko obsegajo večje zemeljske površine in preživijo več desetletij ali celo stoletij; takšno dolgoročnost je predmet ekoloških in genetskih raziskav.

Znanstvene raziskave in zanimivosti

Gliva je predmet številnih študij, ker združuje lastnosti pomembnega razkrojnega organizma in patogena. Raziskave zajemajo ekologijo širjenja, strukturo rizomorfov, genetiko kolonij, mehanizme bioluminiscence in vpliv na gozdne ekosisteme. Genetske analize pomagajo ločevati med sorodnimi vrstami v kompleksu Armillaria in razkrivajo starost ter obseg posameznih klonov.

Prepoznavanje, užitnost in varnost

Po nekaterih virih se Armillaria gallica šteje za užitno gobo, vendar jo je treba vedno dobro termično obdelati; surova ali neustrezno pripravljena lahko pri občutljivih osebah povzroči prebavne težave. Poleg tega je potrebna previdnost pri nabiranju, ker obstajajo sorodne vrste in zamenjave, zato naj se zbirajo le dobro poznane in pravilno identificirane glive.

Preventiva in nadzor na okuženih območjih

Ker se Armillaria širi preko okuženega lesa in rizomorfov, so ukrepi običajno usmerjeni v zmanjšanje vira inokuluma in izboljšanje odpornosti gostiteljev. Priporočila vključujejo:

  • odstranitev in uničenje okuženih panjev in koreninskega materiala, kadar je to izvedljivo;
  • izogibanje sajenju dovzetnih vrst na mestih s preteklimi okužbami;
  • mehanske in biotehnične metode izboljšanja drenaže in prezračevanja tal, saj dolgotrajna vlaga ugodno vpliva na širjenje;
  • v nasadih uporabljati odpornosti gostiteljske vrste in sanacijske ukrepe v drevesnicah.

Zaključek

Armillaria gallica je ekološko pomembna gliva, ki igra dvojno vlogo kot razkrojnik in kot oportunistični patogen. Njeni rizomorfi omogočajo učinkovito širjenje in dolgoročno vztrajanje v habitatih, medtem ko bioluminiscenca predstavlja zanimiv fenomen tako za naravoslovne raziskave kot za javno radovednost. Zaradi svojih vplivov na gozdove in nasade je predmet tako praktičnih nasvetov za nadzor kot tudi temeljitih znanstvenih raziskav.

Velikanska goba

Raziskovalci so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja poročali o najdbi Armillaria gallica na zgornjem polotoku Michigana. V enem od gozdnih sestojev so posekali hrastova drevesa, okužena z armilarijo, njihovi štori pa so gnili na polju. Kasneje, ko so na istem mestu posadili rdeči bor, je gliva A. gallica (takrat znana kot A. bulbosa) uničila sadike.

Z analizo zaporedja so ugotovili, da je podzemni micelij ene posamezne kolonije gliv pokrival 15 ha (37 akrov), tehtal več kot 9.500 kilogramov, njegova starost pa je bila ocenjena na 1.500 let. Pri analizi so preučili genetske vzorce, zbrane v gozdu iz plodnic in rizomorf. Vzorci s 15-hektarskega območja so imeli identične alele tipa parjenja in fragmente mitohondrijske DNK. To je pokazalo, da so vsi vzorci izvirali iz enega genetskega posameznika ali klona, ki je svojo velikost dosegel z vegetativno rastjo. Avtorji so zapisali: "To je prvo poročilo, ki ocenjuje najmanjšo velikost, maso in starost nedvoumno opredeljenega posameznika glive. Čeprav je število opazovanj pri rastlinah in živalih veliko večje, je treba zdaj pripadnike kraljestva gliv priznati kot ene izmed najstarejših in največjih organizmov na Zemlji." Po objavi članka v reviji Nature so mediji z vsega sveta obiskali kraj, kjer so bili najdeni primerki. Zaradi te publicitete je osebek dobil splošno ime "humongous fungus". Pozneje je bilo nekaj znanstvenih razprav o tem, ali je gliva primerna za uvrstitev v isto kategorijo kot drugi veliki organizmi, kot sta modri kit ali orjaški sekvoj.

Galerija

·        

Plodna telesa - vidna pojavna oblika A. gallica - skrivajo obsežno podzemno mrežo micelija.

·        

·        

·        

·        

·        

·        

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Armillaria gallica?


O: Armillaria gallica je vrsta medene gobe, ki lahko razkroji les in povzroči koreninsko gnilobo v oslabljenih drevesih. Je pogosta in ekološko pomembna.

V: Kje se nahaja Armillaria gallica?


O: Armillaria gallica se pojavlja v zmernih območjih Azije, Severne Amerike in Evrope. Naključno je bila vnesena tudi v Južno Afriko.

V: Kakšne vrste plodovk tvori Armillaria gallica?


O: Armillaria gallica tvori nadzemne plodove, znane tudi kot gobe, v zemlji ali gnijočem lesu.

V: Ali je Armillaria gallica večinoma podzemna ali nadzemna goba?


O: Armillaria gallica je večinoma podzemna goba. Razvije podzemne strukture, podobne koreninam, ki se imenujejo rizomorfne.

V: Kakšen je ekološki pomen Armillaria gallica?


O: Armillaria gallica lahko razgrajuje odmrli les v širokolistnih in mešanih gozdovih zmernega pasu. Prav tako lahko tvori velike in dolgožive kolonije ter ima sposobnost bioluminiscence.

V: Ali je Armillaria gallica lahko saprofit in oportunistični parazit?


O: Da, Armillaria gallica lahko živi kot saprofit (hrani se z odmrlimi organskimi snovmi) ali kot oportunistični parazit (napada oslabljena drevesa).

V: V kateri red spada Armillaria gallica?


O: Armillaria gallica spada v red Agaricales.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3