Potomska armada (Army of the Potomac) je bila glavna vojska Unije na vzhodnem prizorišču ameriške državljanske vojne med letoma 1861 in 1865. Vojska je bila pogosto imenovana tudi vojska gospoda Lincolna zaradi tesnega sodelovanja predsednika Abrahama Lincolna z njenimi poveljniki in zaradi političnega pomena obrambnih nalog okoli Washingtona, D.C.. Glavni cilji Potomske armade so bili varovanje prestolnice in premagovanje konfederacijske Vojske Severne Virginije, ki je delovala zlasti v Virginiji in okoli nje.
Vojska je bila ustanovljena kmalu po izbruhu konflikta in je skozi vojno doživela več reorganizacij, sprememb poveljstva in različne spremembe v sestavi. Najpomembnejše enote so bile pehotni corpsi pod vodstvom različnih generali, poleg njih pa sta igrala veliko vlogo tudi artilerija in konjeništvo. Potomska armada je obsegala sto tisoče vojakov skozi cel konflikt, z veliko fluktuacijo zaradi izgub, prerazporeditve in premestitev v druge enote.
Voditelji in spori
Generali, ki so vodili Potomsko armado, so med najbolj kontroverznimi vojaškimi voditelji v ameriški zgodovini. Med najpomembnejšimi poveljniki so bili Irvin McDowell, ki je vodil prvo organizacijo armade in trpel poraz v prvi večji bitki; George McClellan, ki je vojsko temeljito reorganiziral in izuril, a ga je kritizirala za pretirano previdnost; Joseph Hooker, znan po ambicijah in spremembah v oborožitvi; in Ambrose Burnside ter kasneje George G. Meade, ki je vodil armado pri bitki pri Gettysburgu. Povečano napetost z Belo hišo, zahteve po napredku in različni vojaški stili so pogosto vodili do menjav poveljstva.
Glavne bitke in kampanje
Potomska armada je sodelovala v mnogih najpomembnejših spopadih vzhodnega bojišča, med drugim:
- Prva bitka pri Bull Run (Manassas) — zgodnji poraz, ki je pokazal, da bo vojna daljša in težja, kot so sprva mislili.
- Semptemberske kampanje Georga McClellana, vključno s spopadi pri Yorktownu in sedanjimi manevri, kjer je McClellan večkrat zadržal napad proti Richmondu.
- Kampanja pri Antietamu — eden najbolj krvavih enodnevnih spopadov, ki je prinesel strateški vpliv na potek vojne in poslal signal za izdajo Emancipacijske deklaracije.
- Bitki pri Fredericksburgu in Chancellorsville — unija je utrpela hude poraze; pri Chancellorsvilleu je izstopal genij Konfederacije Robert E. Lee, čeprav z velikimi izgubami.
- Bitka pri Gettysburgu — ključna zmaga Unije pod vodstvom Georgea G. Meada, ki je prekinila konfederacijski prodor proti severu in je pogosto označena kot prelomnica vojne.
- Vojskovanje leta 1864 (Overland Campaign) in dolgotrajno obleganje Petersburg — serija uradnih manevrov in krvavih spopadov, ki so na koncu izčrpali Konfederacijo in prispevali k njenemu porazu.
Sestava, taktika in izgube
Potomska armada je imela tipično strukturo korpusov, divizij, brigad in bataljonov. Sčasoma so se taktike razvijale — od množičnih frontalnih napadov do bolj koordiniranih manevrov z uporabo polkovske in korpusne podpore ter izboljšanim sodelovanjem pehote, artilerije in konjeništva. Kljub napredku so bile izgube velike; armada je utrpela številne padle, ranjene in pogrešane skozi štiri leta bojev, kar je imelo globok socialni in demografski vpliv na severne države.
Pomen in zapuščina
Potomska armada je imela odločilno vlogo pri obrambi Washingtona in pri končnem porazu Konfederacije. Njeni zapleti s poveljstvom, napadi in obrambami so pokazali tako strateške napake kot tudi trenutke velikega voditeljstva in žrtvovanja. Študije bitk, poveljniških odločitev in organizacije armade so še danes predmet raziskav zgodovinarjev in vojaških teoretikov. Zapuščina Potomske armade se kaže tudi v spominskih mestih, muzejih in zgodovinskih delih, ki ohranjajo spomin na vojne izkušnje vojakov in civilistov tistega časa.
Čeprav je bila vojska pogosto kritizirana zaradi izgub in vodenja, je prav ta organizacija skupaj z drugimi unijskimi silami privedla do ohranjenja Združenih držav in končne zmage nad konfederacijskimi enotami.

