Meganov zakon: javni registri storilcev spolnih kaznivih dejanj v ZDA
Meganov zakon je neuradno ime za zakone v Združenih državah Amerike, ki od organov pregona zahtevajo, da javnosti dajo na voljo informacije o registriranih storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Zakon je nastal po umoru Megan Kanka, sedemletne deklice, ki jo je v New Jerseyju leta 1994 umoril sosed in obsojen spolni prestopek. Posamezne zvezne države odločajo o tem, katere informacije bodo na voljo in kako jih je treba razširjati. Večina javno objavi ime storilca, njegovo sliko, naslov ali zadnji znani naslov, datum zapora in vrsto kaznivega dejanja. Informacije so pogosto prikazane na brezplačnih javnih spletnih straneh, lahko pa so objavljene v časopisih, razdeljene v brošurah ali na različne druge načine.
Kratek zgodovinski pregled in zvezna ureditev
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se v ZDA pojavile tri ključne zvezne pobude:
- Jacob Wetterling Act (1994) – zahteva, da države vzpostavijo registre spolnih prestopnikov;
- Megan's Law (1996) – sprememba, ki je uvedla obveznosti javne obveščenosti in obveščanja skupnosti o nekaterih registriranih storilcih;
- Adam Walsh Child Protection and Safety Act (2006) – vsebuje Sex Offender Registration and Notification Act (SORNA), ki je uvedel enotne smernice, nacionalno spletno bazo in tier-sistem za kategorizacijo prestopnikov.
Vrste informacij in dostop
Tipično so na voljo naslednji podatki:
- ime in morebitni vzdevek,
- fotografija,
- naslov ali zadnji znani naslov,
- opis kaznivega dejanja in datum obsodbe,
- trenutni status (na prostosti, izpuščen, pobegnil itd.).
Trajanje registracije, tier-sistemi in izključitve
Trajanje obvezne registracije se razlikuje glede na državo in težo kaznivega dejanja. Po SORNA so uvedeni t. i. «tierji»:
- Tier I – krajša obdobja registracije (npr. 10 let),
- Tier II – daljša obdobja (npr. 25 let),
- Tier III – pogosto doživljenjska registracija.
Učinki, prednosti in kritike
Podporniki Meganovega zakona trdijo, da:
- javna obveščenost pomaga staršem in skupnostim pri varovanju otrok,
- registri omogočajo hitrejše iskanje znanih prestopnikov v primeru nevarnosti,
- javna izpostavljenost deluje odvračilno.
- stigmatizacija, socialna izključenost, izguba zaposlitve in težave pri iskanju bivališča,
- možnost maščevanja ali nasilja proti registriranim osebam,
- dvomi o učinkovitosti za preprečevanje ponovitve kaznivih dejanj — nekateri študiji kažejo omejen vpliv na recidivizem ali celo možnost poslabšanja vedenja zaradi socialne izolacije,
- problemi zasebnosti in tveganje napačnih identifikacij.
Pravni izzivi in pomembne sodbe
Ena pomembnejših sodb vrhovnega sodišča ZDA je Smith v. Doe (2003), v kateri je Vrhovno sodišče odločilo, da obveznost registracije ne pomeni kazni (ni povratne kazni po Ustavi) in je zato ustrezna tudi, ko se uporablja retroaktivno v določenih primerih. Kljub temu so bile različne sestavine registrov in obsežna javna razkritja predmet številnih pravnih izzivov na ravni držav in okrožjih, predvsem zaradi vprašanj ustavnih pravic, zasebnosti in sorazmernosti ukrepov.
Praktični nasveti za javnost
- Ob iskanju informacij v javnih registrih preverite več virov in po potrebi kontaktirajte lokalno policijo za potrditev podatkov.
- Bodite pozorni na datum zadnje posodobitve in na to, da se naslovi ali statusi lahko spremenijo.
- Pri obravnavanju informacij spoštujte zakone o zasebnosti in se izogibajte samovoljnim dejanjem ali nadlegovanju oseb na seznamu.
Zaključek
Meganov zakon je pomemben del sistema zaščite pred spolnimi prestopniki v ZDA, vendar ni enoten sistem: obstajajo velike razlike med zveznimi državami glede dostopa do informacij, trajanja registracije in možnosti odstranitve iz registra. Zakon je prispeval k večji javni informiranosti, vendar hkrati sproža trajne razprave o učinkovitosti, pravičnosti in vplivu na človekove pravice.
Megan Kanka
Richard in Maurine Kanka ter njuni trije otroci so živeli v majhnem mestu v New Jerseyju. 29. julija 1994 so njuno hčerko Megan zvabili v sosedovo hišo, da bi videla neobstoječega kužka. Tam jo je ugrabitelj Jesse Timmendequas posilil in umoril. Timmendequas je bil pred kratkim izpuščen iz zapora po drugi obsodbi zaradi spolnih kaznivih dejanj zoper otroke. Odslužil je šest od desetih let kazni. Iskanje deklice ni prineslo ničesar. Lokalna policija se je hitro osredotočila na tri znane spolne prestopnike, ki so živeli čez cesto od pogrešane deklice. Policija je dva od osumljencev izpustila, ko je preverila, kje se nahajata. Timmendequas je postal glavni osumljenec. Po večurnem zaslišanju so ga izpustili. Po pridobitvi naloga za preiskavo so detektivi preiskali Timmendequasove smeti in našli kos oblačila Megan Kanke. Timmendequasa so ponovno zaslišali in po več urah je policiji povedal: "Ona je v parku." Ko ga je policija nato vprašala, ali je še živa, je Timmendequas odgovoril: "Ne, mrtva je. Na glavo sem ji dal plastično vrečko."
Zakonca Kankas sta bila ogorčena, ko sta ugotovila, da živita nasproti obsojenega storilca spolnih deliktov z otroki. Dva dni po njenem umoru sta starša Megan Kanka ustanovila fundacijo "Megan Nichole Kanka Foundation". Poslanstvo fundacije je ugotoviti, kje se v vsaki skupnosti nahajajo obsojeni storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok.
Zakoni
Maurine Kanka se je začela zavzemati za zakone, ki razkrivajo potrebo po obveščanju prebivalcev o prisotnosti obsojenih storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v njihovih skupnostih. New Jersey je bil prva država, ki je sprejela "Meganin zakon". Leta 1995 je vrhovno sodišče New Jerseyja potrdilo državni zakon. Rezultat nadaljnjih prizadevanj je bil podpis zvezne različice "Meganinega zakona" s strani predsednika Billa Clintona. Zakon Jacoba Wetterlinga o kaznivih dejanjih zoper otroke ali "Meganin zakon" je bil podpisan maja 1996. To je bil prvi del. Drugi del zakona ali del o obveščanju je bil podpisan 13. novembra 1996. Državam je dal eno leto časa, da sprejmejo državne različice Meganinega zakona. Okrožje Kolumbija in sedeminštirideset zveznih držav je rok upoštevalo in sprejelo svoje različice zakona. Del zakona, ki se nanaša na obveščanje, od držav zahteva, da objavijo informacije o vseh storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Vsaka država se lahko odloči, kako bo ta del izvajala. V skladu z zakonom so storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost razvrščeni v skupine tveganja glede na vrsto in podrobnosti njihovega kaznivega dejanja. Javnost ni obveščena o spolnih prestopnikih z nizko stopnjo tveganja. Informacije o storilcih kaznivih dejanj "srednjega tveganja" se razkrijejo šolam in vrtcem. Informacije o spolnih prestopnikih z "visokim tveganjem" se razkrijejo javnosti.
Pomanjkljivosti Meganinega zakona
Meganov zakon ni brez težav.
- Kar 20 % storilcev kaznivih dejanj je izginilo, ker so navedli lažne naslove.
- Storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost lahko storijo kazniva dejanja zunaj svoje okolice, kjer jih ni mogoče zlahka prepoznati.
- Zakoni o obveščanju lahko ustvarijo lažen občutek varnosti, čeprav največjo nevarnost za otroke predstavljajo družinski člani in družinski prijatelji.
- Nekatere države informacije o storilcih kaznivih dejanj objavijo le, če se tamkajšnji uradniki odločijo, da je to potrebno.
- Mnoge države so odprte in zlahka razkrivajo informacije o storilcih kaznivih dejanj, nekatere pa so zelo omejene glede tega, komu se te informacije razkrijejo.
- Osebe s seznama spolnih prestopnikov so lahko izpostavljene nevarnosti vigilantizma ali pa ostanejo brezdomci.
- Zbirke podatkov o storilcih kaznivih dejanj so lahko nenatančne in lahko zamenjajo eno osebo z drugo.
- S sporazumom o priznanju krivde se lahko doseže manjša obsodba, ki ne zahteva registracije kot storilec kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
- Nekateri storilci, ki ne predstavljajo nevarnosti za javnost, se morajo registrirati, na primer oseba, ki je bila obsojena za spolno kaznivo dejanje z mladoletnikom podobne starosti na podlagi zakona o posilstvu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Meganov zakon?
O: Meganov zakon je sklop zakonov v Združenih državah Amerike, ki od organov pregona zahtevajo, da javnosti dajo na voljo informacije o registriranih spolnih prestopnikih.
V: Zakaj je bil ustanovljen Meganin zakon?
O: Meganin zakon je bil oblikovan po umoru Megan Kanka.
V: Katere informacije posamezne države zagotavljajo javnosti v skladu z Meganinim zakonom?
O: Posamezne države odločajo o tem, katere informacije bodo na voljo, vendar večina posreduje ime storilca, njegovo sliko, naslov, datum zapora in vrsto kaznivega dejanja.
V: Kako so pogosto prikazane informacije o registriranih spolnih prestopnikih?
O: Informacije so pogosto prikazane na brezplačnih javnih spletnih straneh, lahko pa so objavljene tudi v časopisih, razdeljene v brošurah ali na druge načine.
V: Kdo odloča o tem, katere informacije so na voljo v skladu z Meganovim zakonom?
O: O tem, katere informacije bodo na voljo in kako jih je treba razširjati, odločajo posamezne države.
V: Ali so informacije o registriranih storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na voljo javnosti v vseh zveznih državah v ZDA?
O: Da, Meganov zakon je sprejelo vseh 50 zveznih držav v ZDA.
V: Kakšen je cilj Meganinega zakona?
O: Cilj Meganinega zakona je omogočiti javnosti dostop do informacij o registriranih storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in tako zaščititi skupnosti pred obsojenimi storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
