Memorandum v pravu: definicija memorandumskega mnenja in pomen
V pravu je memorandum običajno neobjavljeno pravno mnenje, ki ga navadno ne štejemo za zavezujoč precedens. Takšna mnenja so pogosto krajša, namenjena pa so hitremu obvestilu o izidu zadeve, ne pa razdelani pravni argumentaciji ali širšemu ustvarjanju prava.
Formalna opredelitev
Formalno je opredeljeno kot: To je "[1] soglasno pritožbeno mnenje, ki na kratko navaja odločitev sodišča; mnenje, ki na kratko poroča o sklepu sodišča, običajno brez razlage, ker odločitev sledi uveljavljenemu pravnemu načelu ali se ne nanaša na nobeno pravno vprašanje". Brez razprave ali pojasnila, ker odločitev sledi dobro znanemu pravnemu načelu ali pa se ne nanaša na nobeno pravno vprašanje.
Glavne značilnosti memorandumskih mnenj
- Krajša vsebina: pogosto manj podrobnosti in brez obsežnih pravnih argumentov.
- Neobjavljeno ali omejeno objavljeno: v mnogih sistemih se takšna mnenja označijo kot neobjavljena ali neprecedenčna.
- Neprecedenčnost: zaradi pomanjkanja razonodbe ne tvorijo (ali običajno ne tvorijo) novega pravnega precedensa.
- Soglasnost sodnikov: pogosto gre za soglasna mnenja, kjer sodniki soglašajo z izrekom odločbe brez dodatnih pojasnil.
Pravila navajanja in stare decisis
Memorandumska mnenja na splošno upoštevajo običajna pravila, vključno z uporabo precedensa in pravila stare decisis. Vendar pa imajo sodišča in jurisdikcije različna pravila glede dovoljenosti navajanja neobjavljenih mnenj. V nekaterih sodnih sistemih je navajanje takih mnenj omejeno ali prepovedano, v drugih pa je dovoljeno kot pomoč pri interpretaciji dejstev ali dosežkov podobnih primerov.
Možnost pritožbe in nadaljnje pravne poti
Zoper memorandumsko mnenje tudi ni mogoče vložiti pritožbe. Vendar je pomembno poudariti, da to ni univerzalno pravilo; postopki za pritožbo, zahteve za ponovno obravnavo ali prošnje za obravnavo "en banc" se razlikujejo glede na državo in stopnjo sodišča. Zato je nujno preveriti posebna procesna pravila dotične jurisdikcije.
Zakaj sodišča izdajo memorandumskih mnenj
- Učinkovitost: krajša obrazložitev skrajša čas odločitve pri zadevah, ki sledijo uveljavljenim pravilom.
- Uravnoteženje virov: sodišča rezervirajo obsežnejše (objavljene) mnenje za primere, ki postavljajo nova pravna vprašanja.
- Jasnost za stranke: posredujejo informacijo o izidu brez nepotrebnega razširjanja pravne teorije.
Posledice za pravno prakso
Za odvetnike in stranke pomeni obstoj memorandumskih mnenj več stvari:
- Omejena precedenčna vrednost pomeni, da na podlagi takšnih mnenj redko nastane trajna sprememba prava.
- Pri pripravi pravnih strategij je treba upoštevati, da se bodo podobne zadeve lahko obravnavale drugače, če pride do objave podrobnejšega mnenja.
- POMEMBNO: vedno preverite lokalna sodna pravila glede navajanja neobjavljenih mnenj in možnosti pritožbe.
Razlike med jurisdikcijami
Pravila o memorandumskih mnenjih se razlikujejo po svetu in tudi znotraj držav. Nekatera sodišča ne objavljajo manjših mnenj ali jih označujejo kot neprecedenčna, druga pa dovolijo njihovo navajanje kot podporo dejstev ali doktrin, čeprav z omejenim težo. Vedno je priporočljivo preveriti prakso in pravila sodnega telesa, ki se ukvarja z zadevo.
Priporočila
- Preverite posebna pravila sodišča glede neobjavljenih ali memorandumskih mnenj.
- Ne zanašajte se izključno na memorandumska mnenja pri gradnji pravne argumentacije, kadar je cilj ustvariti zavezujoč precedens.
- Če je mnenje kratko in brez pojasnil, poiščite obstoječe objavljene sodbe, ki podpirajo vašo linijo argumentacije.
Memorandumska mnenja so torej praktično orodje sodnega sistema za hitro odločanje v primerih, ki ne postavljajo novih pravnih vprašanj, a njihova natančna pravna vloga in učinek se določata glede na lokalna pravila in prakso.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je memorandumsko mnenje v pravu?
O: Memorandumsko mnenje je neobjavljeno pravno mnenje, ki ga ni mogoče navajati kot precedens.
V: Kako je formalno opredeljeno memorandumsko mnenje?
O: Memorandumsko mnenje je formalno opredeljeno kot soglasno pritožbeno mnenje, ki na kratko navaja odločitev sodišča.
V: Zakaj memorandumsko mnenje pogosto ne vsebuje nobenih podrobnosti ali pojasnil?
O: V obrazložitvenem mnenju pogosto ni razprave ali pojasnila, ker odločitev sledi dobro znanemu pravnemu načelu ali pa se ne nanaša na pravno vprašanje.
V: Ali je zoper memorandumsko mnenje mogoče vložiti pritožbo?
O: Ne, zoper memorandumsko mnenje se ni mogoče pritožiti.
V: Katera pravila se na splošno upoštevajo pri memorandumskih mnenjih?
O: Memorandumska mnenja na splošno upoštevajo običajna pravila, vključno z uporabo precedensa in pravila stare decisis.
V: Ali se lahko memorandumsko mnenje navaja kot precedens?
O: Ne, memorandumskega mnenja ni mogoče navajati kot precedens.
V: Kakšen je namen memoranduma?
O: Namen obrazložitvenega mnenja je jedrnato navesti odločitev sodišča brez razlage ali pojasnila, če odločitev sledi znanemu pravnemu načelu ali se ne nanaša na pravno vprašanje.
