Pranje denarja: kaj je, kako poteka in kako ga preprečiti
Pranje denarja: izvedite, kako deluje, prepoznati rdeče zastavice, pravne zahteve in praktične ukrepe za preprečevanje pranja denarja v podjetjih in zasebno.
S pranjem denarja nekateri kriminalci skrivajo denar, ki ga zaslužijo s kaznivimi dejanji. Zločinci se pranja denarja lotijo zato, da bi policija težko ugotovila, kje je kriminalec dobil denar.
Eden od načinov pranja denarja, ki ga storilci kaznivih dejanj uporabljajo, je ta, da z denarjem, zasluženim z nezakonitimi dejavnostmi, kupujejo stvari (na primer zlato in srebro, delnice ali igralniške žetone, druge zakonite poslovne dejavnosti, kot so trgovine s hrano ali alkoholom) in jih nato prodajo, da dobijo denar nazaj. Če kriminalec večkrat kupi in proda stvari, policija težko ugotovi, kje je kriminalec dobil denar.
Nekatere države imajo zakone, s katerimi poskušajo preprečiti pranje denarja. Ti zakoni pomagajo policiji, da odkrije, kdaj kriminalci poskušajo prati denar. V skladu z zakoni v nekaterih državah morajo poslovneži:
- obvestijo vlado, ko jim nekdo plača veliko denarja (na primer 10.000 USD) ali ko nekdo položi veliko denarja na njihovo banko.
- obvestijo vlado, če menijo, da nekdo pere denar, in
- na papir ali v računalnik zapišejo vsakič, ko jim nekdo da veliko denarja ali ko oni dajo nekomu veliko denarja.
Leta 1989 so nekatere države ustanovile skupino ljudi iz različnih vlad, ki je državam svetovala, kako najbolje preprečiti pranje denarja. Ta organizacija se imenuje Projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja. Projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF/GAFI) so se pridružile naslednje države:
- Argentina
- Aruba
- Avstralija
- Avstrija
- Bahrajn
- Belgija
- Brazilija
- Kanada
- Kitajska
- Curaçao
- Danska
- Evropska komisija
- Finska
- Francija
- Nemčija
- Grčija
- Hongkong, Kitajska
- Islandija
- Indija
- Irska
- Italija
- Japonska
- Kuvajt
- Luksemburg
- Malezija
- Mehika
- Nizozemska
- Nova Zelandija
- Norveška
- Oman
- Portugalska
- Katar
- Republika Koreja
- Ruska federacija
- Saint Maarten
- Savdska Arabija
- Singapur
- Južna Afrika
- Španija
- Švedska
- Švica
- Turčija
- Združeni arabski emirati
- Združeno kraljestvo
- Združene države Amerike
Kaj je pranje denarja — preprosto razloženo
Pranje denarja je postopek, s katerim storilci poskušajo prikriti nezakonit izvor premoženja, da ga lahko uporabljajo brez suma. Cilj je, da denar, pridobljen z drogami, goljufijami, korupcijo ali drugimi kaznivimi dejanji, izgleda kot zakonit prihodek.
Tri osnovne faze pranja denarja
- Položitev (placement) — nezakoniti dohodek je vnesen v finančni sistem (npr. vplačila v banko, nakupi vrednih predmetov ali velikih količin gotovine v podjetju).
- Razslojevanje (layering) — izvajajo se številne transakcije (nakazila, menjava valut, nakupi in prodaje), da se prekine sled do izvornega vira.
- Integracija (integration) — sredstva se ponovno vključijo v legalne posle ali naložbe, tako da se zdijo kot legitimni prihodki (npr. naložbe v nepremičnine, podjetja ali luksuzne dobrine).
Pogoste metode pranja denarja
- Strukturiranje ali "smurfing" — razdelitev velike vsote gotovine na več manjših transakcij pod zakonskimi mejami poročanja.
- Uporaba podjetij ali "skeniranih" družb (shell companies) — fiktivna podjetja za skrivanje lastništva in transakcij.
- Trgovinsko pranje denarja (trade-based) — napačno izstavljanje računa, precenjevanje ali podcenjevanje vrednosti blaga pri čezmejni trgovini.
- Nakupi nepremičnin in luksuznih predmetov — hitro vlaganje v statusne dobrine in njihova poznejša prodaja.
- Uporaba kriptovalut — hitri prenosi in izmenjave na neurejenih trgih lahko otežijo sledljivost.
- Uporaba igralnic in igralniških žetonov — izmenjava gotovine za žetone in kasneje dvig z bolj "čistim" izvorom.
Znaki (rdeče zastavice), da gre morda za pranje denarja
- Neobičajne velike gotovinske vloge ali pogosto spreminjanje načinov plačil.
- Stranke, ki nasprotujejo preverjanju identitete ali dajejo nedosledne podatke o svojem poslovanju.
- Zapleteni in nepotrebno zapleteni finančni tokovi brez jasne gospodarske logike.
- Pogoste transakcije z visokorizičnimi jurisdikcijami ali s podjetji brez vidne poslovne dejavnosti.
- Hitri dobički pri prodaji vrednih predmetov ali pogosto menjavanje lastništva podjetij.
Kako preprečiti pranje denarja — ukrepi in dobre prakse
Preprečevanje pranja denarja zahteva ukrepe na ravni države, finančnih institucij in posameznikov.
- Zakonski in regulativni ukrepi: uvedba zakonov o preprečevanju pranja denarja (AML), obvezno poročanje sumljivih transakcij, zahteve za poznavanje stranke (KYC) in vodenje evidenc.
- Vloge finančnih institucij in podjetij: spremljanje transakcij, implementacija sistemov za odkrivanje nenavadnih vzorcev, usposabljanje zaposlenih in preverjanje dejanskih lastnikov podjetij (beneficial ownership).
- Za podjetja in trgovce: določite omejitve za gotovinska plačila, vodite natančne račune, zahtevajte dokazila o izvoru sredstev pri sumljivih transakcijah in poročajte o sumih pristojnim organom.
- Za posameznike: bodite previdni pri sprejemanju velikih gotovinskih plačil ali poslov s sumljivimi osebami; pri nakupu ali prodaji vrednih predmetov prosite za dokumentacijo in uporabite sledljive plačilne načine (bančna nakazila).
- Mednarodno sodelovanje: izmenjava informacij med državami, uporaba sankcij proti jurisdikcijam, ki ne sodelujejo, in harmonizacija pravil (npr. priporočila FATF).
- Tehnologija: uporaba analitike, strojnega učenja in sistemov za spremljanje transakcij ter orodij za spremljanje kriptovalut in preverjanje identitete.
Kaj storiti, če sumite pranje denarja
- Ne sodelujte v transakcijah, ki se zdijo sumljive.
- Obvestite svojega delodajalca ali varnostno službo, če delate v banki ali podjetju z obveznostjo poročanja.
- Poročajte sumljive transakcije pristojnim organom ali državnemu organu za preprečevanje pranja denarja (v Sloveniji npr. Finančna uprava ali druga pooblaščena služba, odvisno od sistema poročanja).
- Shranjujte vso dokumentacijo in komunikacijo, povezano s sumljivo transakcijo, saj je lahko pomembna za preiskavo.
- Po potrebi poiščite pravni nasvet.
Zaključek
Pranje denarja ogroža gospodarstvo, spodbuja kriminal in zmanjšuje zaupanje v finančni sistem. S kombinacijo močne zakonodaje, nadzornih mehanizmov, izobraževanja in mednarodnega sodelovanja je mogoče znatno zmanjšati ta pojav. Pomembno je, da so podjetja in posamezniki pozorni na rdeče zastavice in da vedo, kako ukrepati, ko opazijo sumljive transakcije.
Pranje denarja v Kanadi
V Kanadi je pranje denarja resen problem. Kanadska vlada je za boj proti pranju denarja namenila več kot 70 milijonov dolarjev.
Provinca Britanska Kolumbija je napovedala, da bo o tem vprašanju izvedla javno preiskavo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je pranje denarja?
O: Pranje denarja je postopek, ki ga kriminalci uporabljajo za skrivanje denarja, ki ga zaslužijo z nezakonitimi dejavnostmi ali politično korupcijo in ga imenujejo "umazani denar". Cilj pranja denarja je ustvariti videz, da je umazani denar prišel iz zakonitih virov, tako da ga banke lahko sprejmejo, ne da bi bile sumljive.
V: Kako kriminalci perejo denar?
O: Kriminalci denar, zaslužen z nezakonitimi dejavnostmi, pogosto uporabijo za nakup stvari (na primer zlata in srebra, delnic ali igralniških žetonov, drugih zakonitih poslovnih dejavnosti, kot so trgovine s hrano ali alkoholom), nato pa te stvari prodajo, da dobijo denar nazaj. Tako policija težko izsledi, kje je kriminalec dobil svoja sredstva.
V: Ali obstajajo zakoni za preprečevanje pranja denarja?
O: Da, nekatere države imajo zakone, ki policiji pomagajo odkriti, kadar kriminalci poskušajo izvesti pranje denarja. V skladu s temi zakoni morajo podjetja poročati o velikih plačilih in transakcijah ter o vseh sumih morebitnega pranja denarja.
V: Kdo je ustanovil projektno skupino za finančno ukrepanje proti pranju denarja?
O: Leta 1989 so nekatere države ustanovile skupino ljudi iz različnih vlad, imenovano Projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF/GAFI). Ta organizacija državam pomaga pri obveščanju o načinih, kako lahko zaustavijo in preprečijo pranje denarja.
V: Katere države so članice FATF/GAFI?
O: Države, ki so članice FATF/GAFI, so Argentina, Aruba, Avstralija, Avstrija, Bahrajn, Belgija Brazilija Kanada Kitajska Curaçao Danska Evropska komisija Finska Francija Nemčija Grčija Hongkong Islandija Indija Irska Italija Japonska Kuvajt Luksemburg Malezija Mehika Nizozemska Nova Zelandija Norveška Oman Portugalska Katar Republika Koreja Ruska federacija Saint Maarten Savdska Arabija Singapur Južna Afrika Španija Švedska Švica Turčija Združeni arabski emirati Združeno kraljestvo ZDA.
V: Kaj morajo podjetja storiti v skladu z zakoni o preprečevanju pranja denarja?
O: Podjetja morajo poročati o velikih plačilih in transakcijah ter o vseh sumih morebitnega pranja denarja, kadar to zahteva zakon. Morda bodo morala voditi tudi papirno ali računalniško evidenco o vseh velikih plačilih, ki so jih opravila ali prejela.
Iskati