Olajševalna okoliščina

Afrika

Šestnajst afriških držav je odpravilo smrtno kazen (v državi je postala nezakonita). Še 22 držav že več kot 10 let ne izvaja smrtne kazni ali pa ima moratorij (začasno ustavitev) na smrtno kazen.

Po podatkih Pravne fakultete Univerze Cornell je od leta 2015 le ena od afriških držav, v katerih se še vedno izvaja smrtna kazen, sprejela zakone o olajševalnih okoliščinah. Ta država je Bocvana.

Bocvana

V Bocvani je oseba, obsojena zaradi umora, obsojena na smrtno kazen, razen če dokaže olajševalne okoliščine. Vendar bocvanski zakon ne navaja, kateri so lahko ti olajševalni dejavniki, niti ne navaja primerov. To pomeni, da o tem, ali je nekaj olajševalna okoliščina, odloča vsak sodnik posebej.

V preteklosti so na primer sodniki odločili, da so olajševalni dejavniki:

Zakonodaja v Bocvani sodnikom ne dovoljuje, da bi upoštevali olajševalne okoliščine iz obdobja pred umorom. Na primer, če je bila oseba zlorabljena kot otrok ali jo je žrtev zlorabila, to ne more veljati kot olajševalna okoliščina. Kot olajševalne okoliščine se upoštevajo le stvari, ki so se zgodile neposredno ob umoru.

Obvezna smrtna kazen

V devetih afriških državah, ki uporabljajo smrtno kazen, je smrtna kazen za določena kazniva dejanja obvezna. To pomeni, da sodišča ne upoštevajo nobenih olajševalnih dejavnikov, ne glede na okoliščine.

Te države so:

Amerika

V zadnjih desetih letih sta samo dve državi v obeh Amerikah usmrtili človeka: Združene države Amerike ter Sveti Krištof in Nevis. Ostale države so odpravile smrtno kazen ali pa so uvedle moratorij.

St. Kitts in Nevis

Na St. Kittsu in Nevisu je bila zadnja usmrtitev izvršena leta 2008.

Na otoku Sveti Krištof in Nevis je za umor ali izdajo dovoljena smrtna kazen. V eni od odločb vrhovnega sodišča te države je navedeno, da se sme smrtna kazen uporabiti le v "najbolj izjemnih in skrajnih primerih umora". Vendar se zdi, da zakon ne opredeljuje, kaj je za umor "izjemno" in kateri olajševalni dejavniki lahko preprečijo smrtno kazen.

Na otoku Sveti Krištof in Nevis imajo zakon, ki prepoveduje usmrtitev oseb, ki so bile ob storitvi kaznivega dejanja mlajše od 18 let.

Združene države Amerike

V Združenih državah Amerike so olajševalni dejavniki v primerih smrtne kazni zelo pomembni. Lažji dejavniki lahko tožilcem pomagajo pri odločitvi, ali naj zahtevajo smrtno kazen. Poleg tega je Vrhovno sodišče Združenih držav večkrat odločilo, da morajo sodniki in porote pred odločitvijo o kazni razmisliti o olajševalnih dejavnikih.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je obvezno smrtno kazen razglasilo za nezakonito. Sodišče je odločilo, da mora vsak sodnik ali porota premisliti, ali si posamezni obtoženec zasluži smrtno kazen, da bi bil pravičen.

Tukaj je nekaj primerov najpogostejših olajševalnih dejavnikov v zveznih in državnih zakonih:

• Obtoženec je bil v času storitve kaznivega dejanja mlad, vendar ne mlajši od 18 let.
• obdolženec ni mogel razumeti, kako napačno je bilo njegovo kaznivo dejanje (imel je "zmanjšano poslovno sposobnost").
• obtoženec je storil kaznivo dejanje, ko je bil hudo duševno bolan ali je imel hude čustvene težave.
• toženec je bil pod vplivom drog ali alkohola

Azijsko-pacifiška regija

Obvezne smrtne kazni

V štirinajstih državah azijsko-pacifiške regije, ki uporabljajo smrtno kazen, je smrtna kazen za določena kazniva dejanja obvezna.

Te države so:

Japonska

Leta 1968 je 19-letni Norio Nagajama na Japonskem umoril štiri ljudi. Japonsko vrhovno sodišče ga je obsodilo na smrt. V isti sodbi je vrhovno sodišče navedlo devet različnih stvari, o katerih morajo japonska sodišča razmišljati, preden nekoga obsodijo na smrt:

Vendar pa vseh teh devet stvari ni enakih. Na primer, oseba ima lahko pet olajševalnih dejavnikov (bila je mlada, kaznivo dejanje ji je bilo grozno in tako naprej). Če pa si je družina žrtve zelo želela, da bi morilec dobil smrtno kazen, lahko sodnik vseeno odredi smrtno kazen. V tem japonskem sistemu olajševalni dejavniki ne "odtehtajo" oteževalnih dejavnikov.

Kitajska

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja si je Kitajska začela prizadevati, da bi kazni ustrezale kaznivemu dejanju, namesto da bi za številna kazniva dejanja samodejno zahtevala smrtno kazen. Leta 1999 je na primer kitajsko vrhovno ljudsko sodišče odločilo, da se smrtna kazen ne sme izreči, če obstajajo olajševalne okoliščine, na primer če je žrtev umora storila nekaj, kar je povzročilo zločin ali poslabšalo razmere.

Kitajska je leta 2012 sprejela nova pravila za izrekanje kazni storilcem kaznivih dejanj. Ta vključujejo strožja pravila za izrekanje kazni, tako da imajo sodniki na voljo le nekaj posebnih možnosti za izrekanje kazni. Nato lahko razmislijo o olajševalnih dejavnikih (in oteževalnih dejavnikih) in se odločijo, katera od teh možnosti najbolj ustreza kaznivemu dejanju. Primeri olajševalnih dejavnikov v skladu z novimi pravili vključujejo predajo in priznanje policiji.

Vrhovno ljudsko sodišče je v poročilu iz leta 2004 zapisalo, da si je po najboljših močeh prizadevalo zagotoviti, "da se smrtna kazen uporabi le za zelo majhno število zločincev, ki so zagrešili izjemno hude zločine".

Bližnji vzhod

Politolog Benjamin MacQueen piše, da nekatere bližnjevzhodne države, na primer Alžirija, izrekajo "blažje kazni" ljudem, ki pripadajo terorističnim skupinam ali upornikom (skupinam, ki se borijo proti različnim vladam na Bližnjem vzhodu). Tem ljudem razveljavijo smrtno obsodbo in skrajšajo zaporno kazen za več let ali celo desetletij, pravi. Na ta način lahko država in zaporniški uradniki izgledajo, kot da niso storili ničesar narobe, ampak so ljudi predčasno izpustili, ker so se v zaporu dobro obnašali. Hkrati bi se lahko teroristi in uporniki vrnili k boju, države pa bi jih lahko podpirale, ne da bi bilo videti, kot da jih v resnici podpirajo.

Evropa in Srednja Azija

Od januarja 2016 je Belorusija edina država v Evropi in Srednji Aziji, v kateri še vedno velja smrtna kazen. Nekatere druge države imajo še vedno zakone o smrtni kazni, vendar smrtne kazni ne izvajajo že več kot 10 let ali pa so uvedle moratorij (začasno ustavitev izvajanja smrtne kazni).^p. 41 Razen v Belorusiji v Evropi od leta 1997 nihče ni bil usmrčen.

Evropska unija odločno nasprotuje smrtni kazni in se zavzema za njeno odpravo po vsej Evropi. Vsaka država, ki želi biti v Evropski uniji, mora najprej odpraviti smrtno kazen v svoji državi.

Belorusija

Beloruski zakon dovoljuje smrtno kazen za umor, terorizem, ki povzroči smrt, izdajstvo, vojne zločine, zločine proti človeštvu in genocid.

Edina olajševalna okoliščina v beloruski zakonodaji je duševna bolezen. Če oseba po obsodbi postane duševno bolna in ne more razumeti ali nadzorovati svojega vedenja, se ji smrtna kazen ne izreče. Če pa ozdravi, je usmrčena, ne glede na to, koliko časa je že minilo.

V beloruskem zakonu so naštete tudi nekatere skupine ljudi, ki jih ni mogoče usmrtiti, ne glede na vse. Te skupine vključujejo:

• osebe, ki so bile ob storitvi kaznivega dejanja mlajše od 18 let.
• Ženske
• osebe, ki so ob izreku kazni starejše od 65 let

Mednarodna sodišča

Od konca nürnberškega procesa po drugi svetovni vojni so glavna mednarodna sodišča na svetu prepovedala smrtno kazen na svojih sodiščih. Leta 1993 so na primer Združeni narodi ustanovili Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ki od leta 2016 še vedno preganja ljudi). Leta 1994 je Varnostni svet Združenih narodov ustanovil Mednarodno kazensko sodišče za Ruando, da bi preiskovalo in kaznovalo zločine, storjene med genocidom v Ruandi. Nobeno od teh sodišč ni smelo izreči smrtne kazni.

Leta 1998 je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče kot stalno mednarodno sodišče. Njegova naloga je preiskovati in soditi vojne zločine, zločine proti človeštvu in genocid, ne glede na to, kje na svetu se zgodijo. Ne glede na to, kako hudi so ti zločini, pa Mednarodno kazensko sodišče kot kazen ne sme uporabiti smrtne kazni.