Delavci migranti: definicija, pravice in programi začasnih tujih delavcev
Delavec migrant je oseba, ki opravlja plačano delo izven kraja svojega običajnega prebivališča ali države. To lahko vključuje posameznike, ki redno prehajajo meje zaradi zaposlitve, sezonske delavce, tiste v začasnih programih zaposlovanja v tujini in osebe, ki živijo v drugi državi zaradi dela.
Pravni okvir in mednarodne definicije
V mednarodnem žargonu se izraz pogosto prekriva z izrazom "tuji delavec". Različne organizacije uporabljajo različne opise; Mednarodna organizacija dela (ILO) in Združeni narodi sta ključna akterja pri oblikovanju standardov in zaščite. Leta 1990 so Združeni narodi sprejeli Konvencijo o pravicah vseh delavcev migrantov, ki določa minimalne pravice in zaščito delavcev migrantov in njihovih družin.
Delovna področja in značilnosti
Delavci migranti delujejo v mnogih sektorjih, pri čemer so pogosto zastopani v kmetijstvu, gradbeništvu, skrbi za ostarele in gostinstvu. V ZDA se izraz uporablja za ljudi, ki se pogosto selijo za delom ali za tiste, ki opravljajo fizično delo z nizkimi plačami, zlasti v kmetijstvu. Delavci migranti so lahko začasno zaposleni ali pa iščejo dolgoročne priložnosti v državi gostiteljici.
Pogoste težave in ranljivost
Mnogo delavcev migrantov živi in dela v slabih pogojih. Pogoste težave vključujejo:
- pomanjkanje varnega in dostojnega bivališča,
- izkoriščanje in neplačevanje ali zamujanje plač,
- omejen dostop do zdravstvenega varstva in socialnih pravic,
- omejitve pri združevanju z družino,
- tvegana izkoriščevalska delovna razmerja, zlasti ko so delovne pravice vezane na določenega delodajalca.
Nekateri delavci migranti so tudi nezakoniti priseljenci in se lahko soočajo z izgnanjem ali izkoriščanjem zaradi strahu pred prijavo oblasti. Protikorupcijski, sindikalni in civilnodružbeni mehanizmi ter mednarodne konvencije igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju njihovega položaja.
Gospodarski vpliv
Delavci migranti pogosto prispevajo k rasti regionalnega gospodarstva: del njihovega zaslužka porabijo na lokaciji dela, hkrati pa pomemben delež pošiljajo v obliki remitenc družinam v matičnih državah. To lahko okrepi lokalna gospodarska obrobja, a istočasno povzroči tudi izčrpavanje delovne sile iz regij z nižjimi plačami (»brain drain«). Odprte meje in mobilnost delovne sile povečujejo možnosti zaposlitve in dohodke delavcev, hkrati pa lahko vodijo v selitve delovne sile z držav z nižjimi plačami v države z višjimi plačami — primer tega je notranja mobilnost znotraj Evropske unije, kjer so se nekatere države, ki so se nedavno pridružile Evropski uniji, soočile z velikim odlivom delavcev.
Delavci migranti v Kanadi
V Kanadi se delavci migranti pogosto imenujejo tuji delavci, zlasti pa začasni tuji delavci. Kanadska vlada s programom začasnih tujih delavcev (TFWP) omogoča delodajalcem, da zapolnijo začasne vrzeli v znanju, spretnostih in delovni sili. V večini primerov kanadski delodajalci za najem tujcev potrebujejo potrdilo o učinku na trg dela (Labour Market Impact Assessment, LMIA), razen v primerih, kjer so izjeme ali mednarodni sporazumi omogočajo oprostitev.
Začasne tuje delavce lahko kanadski delodajalci zaposlijo le, če za isto prosto delovno mesto ni na voljo kvalificiranih kanadskih državljanov ali stalnih prebivalcev Kanade [1]. Program TFWP delodajalcem pogosto omogoča, da najamejo delavce, ki so že v državi (npr. imetniki odprtih delovnih dovoljenj), ali da pripeljejo delavce z zunanje trge.
Poti do stalnega prebivališča
Čeprav so mnogi tujci sprva v Kanadi kot začasni delavci, obstajajo poti, po katerih lahko ti delavci pridobijo stalno prebivališče (PR). Kanadski programi priseljevanja, kot sta Canadian Experience Class (CEC) in Provincial Nominee Program (PNP), omogočajo izkušenim delavcem migrantom, da zaprosijo za PR. Kot navaja uradna spletna stran kanadske vlade, so te poti namenjene delavcem, ki so dokazali, da je po njihovih spretnostih stalno povpraševanje in da so se dobro prilagodili življenju v Kanadi.
Delavci, ki so v Kanadi na podlagi začasnih delovnih dovoljenj, v nekaterih primerih izpolnjujejo pogoje za prehod na stalno prebivanje, še posebej če imajo kanadske delovne izkušnje, ustrezno izobrazbo in/ali podporo s strani province ali delodajalca.
Vpliv pandemije COVID-19
Pandemija je močno vplivala na migracije delovne sile in številne programe. Kanada je uvedla posebne ukrepe v odziv na COVID-19. Na primer, od 18. marca so v sistemu hitrega vstopa izvajali črpanje po posameznih programih; zadnje žrebanje — žrebanje št. 148 — je bilo namenjeno kandidatam in kandidatom s kanadskimi izkušnjami, ki so se kvalificirali za program CEC [2]. Takšni začasni ukrepi so nudili prednost delavcem z obstoječimi kanadskimi izkušnjami in tako pomagali ohraniti ključne delovne sile v času krize.
Statistika in trendi
Ob segrevanju trga dela so začasni tuji delavci pomemben segment kanadske delovne sile. Na primer, leta 2011 je v Kanado prišlo več kot 192.000 začasnih tujih delavcev, pri čemer je približno 29.000 tujih delavcev kasneje pridobilo stalno prebivališče [3]. Sčasoma se delež, ki preide iz začasnih programov v stalno prebivanje, spreminja glede na potrebe trga, politiko priseljevanja in programske reforme.
Zaščita pravic in priporočila
Zaščita delavcev migrantov zahteva večplastne ukrepe:
- učinkovito izvajanje obstoječih delovnopravnih in migracijskih zakonov,
- jasne pogodbe o zaposlitvi v jeziku, ki mu delavec razume,
- dostop do pritožbenih mehanizmov brez strahu pred izgnanjem,
- sodelovanje z nevladnimi organizacijami in sindikati za podporo in izobraževanje delavcev,
- mehanizmi za spremljanje delovnih pogojev in izvajanje standardov o nastanitvi, zdravju in varnosti.
Mednarodne in nacionalne politike, ki spodbujajo odgovorno zaposlovanje, preglednost v verigah zaposlovanja in lažji dostop do poti za stalno prebivanje, lahko zmanjšajo ranljivost in izkoriščanje delavcev migrantov ter povečajo koristi za gostiteljske države in skupnosti domačih držav delavcev.
Delavci migranti so torej pomemben, a ranljiv segment globalne delovne sile. Njihova zaščita in vključevanje zahtevata uravnotežen pristop med gospodarstvenimi potrebami in spoštovanjem temeljnih človekovih in delovnih pravic.
Kmetijski delavec migrant, New York
Dva potepuha, ki hodita po železniških tirih, potem ko ju izkrcajo z vlaka.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je delavec migrant?
O: Delavec migrant je oseba, ki redno dela zunaj doma, če sploh ima dom. V Združenih narodih se ta izraz prekriva z izrazom "tuji delavec". V Združenih državah se izraz običajno uporablja na splošno za ljudi, ki se pogosto selijo, da bi našli delo, ali, v ožjem smislu, za tiste, ki zaslužijo nizko plačo za fizično delo v kmetijstvu.
V: Kako se podpirajo delavci migranti?
O: Delavce migrante podpira Mednarodna organizacija dela. Leta 1990 so Združeni narodi sprejeli tudi Konvencijo o pravicah vseh delavcev migrantov, da bi jih zaščitili.
V: Kako lahko delavci migranti koristijo regionalnim gospodarstvom?
O: Delavci migranti lahko spodbudijo regionalno gospodarstvo, ker tam porabijo svoje plače. Odprte meje pomagajo delavcem migrantom. V Evropi so na primer države, ki so se pred kratkim pridružile Evropski uniji, doživele množičen odliv delavcev v države z višjimi plačami.
V: Ali so vsi migranti nezakoniti priseljenci?
O: Ne, vsi migranti niso nezakoniti priseljenci in nekateri so lahko izgnani, če so najdeni brez ustreznih dokumentov ali dovoljenja.
V: Kdo so izseljenci?
O: Izseljenci so ljudje, ki delajo v tujih državah zunaj svoje države izvora ali državljanstva.
V: Kaj je Konvencija o pravicah vseh delavcev migrantov?
O: Konvencijo o pravicah vseh delavcev migrantov so Združeni narodi sprejeli leta 1990 kot način za zaščito in podporo delavcev migrantov po vsem svetu.
