Noč dolgih nožev (Nacht der langen Messer) – čistka 1934

Noč dolgih nožev (nemško: Nacht der langen Messer ) ali "operacija Kolibri" (Kolibri) je bila čistka, ki je potekala v nacistični Nemčiji. Zgodila se je med 30. junijem in 2. julijem 1934, ko je nacistični režim zaradi političnih razlogov usmrtil najmanj 90 ljudi. Večina pobitih je bila pripadnikov "nevihtnih enot" (SA) (nemško Sturmabteilung).

Adolf Hitler se je uprl SA in njenemu vodji Ernstu Röhmu, ker je v neodvisnosti SA in nagnjenosti njenih članov k uličnemu nasilju videl neposredno grožnjo svoji oblasti. Hitler je želel tudi preprečiti, da bi voditelji Reichswehra, nemške vojske, ki so se bali SA in jo hkrati prezirali, omejili njegovo vladavino, zlasti ker Röhm ni skrival svojih ambicij, da bi Reichswehr absorbiral in na njegovem čelu postavil sebe.

Nazadnje je Hitler čistko izkoristil za boj proti konservativnim kritikom svojega režima, zlasti tistim, ki so bili zvesti podkanclerju Franzu von Papenu, in za obračun s starimi sovražniki, kot je bil Kurt von Schleicher.

Ozadje in vzroki

V začetku tridesetih let so bile razmere v Nemčiji nestabilne: SA je rasla v številu in vplivu, medtem ko je bila vojska (Reichswehr) zaskrbljena zaradi svoje vloge in prestiža. Vodja SA Ernst Röhm je odprto zagovarjal združitev SA in vojske pod svojo komando, kar je sprožalo strah tako med vojaškimi voditelji kot med konservativnimi političnimi krogi. Hitler je bil zato med dvema nevarnostma: grožnjo notranjega upora ali izgube podpore vojske in desnih elit. Kot izgovor za čistko je režim prikazal domnevno pripravljen "Röhmov udar" (Röhm-Putsch), čeprav so bili konkretni dokazi o takšnem načrtu pomanjkljivi ali sporni.

Potek čistke

Čistka je potekala predvsem med 30. junijem in 2. julijem 1934. Titularni center dogajanja so bili Nemčija in izbrane lokacije, kjer so bili izročeni ali aretirani nasprotniki režima. Med najbolj znanimi žrtvami so bili Ernst Röhm, nekdanji kancler Kurt von Schleicher in nekdanji vodja Social–konzervativnega krila Gregor Strasser. Poleg vodij SA so bili tarče tudi politični nasprotniki, starejši konservativci in posamezniki, ki so Hitlerju predstavljali nevarnost ali jih je želel utišati.

Število žrtev in zakonodajna utemeljitev

Točno število pobitih ni povsem znano in se po ocenah zgodovinarjev giblje od nekaj deset do nekaj sto, pogosto navajajo cifre od približno 85 do več kot 200. V sodobnih raziskavah se običajno uporablja konservativna ocena »najmanj 85–90 žrtev«, vendar žrtev po zaporu, mučenju ali neformalnih usmrtitvah verjetno ni bilo malo več.

Da bi izničil morebitne pravne posledice, je režim kmalu po čistki sprejel zakon, ki je retroaktivno legaliziral ukrepe kot »državno samoobrambo«. S tem je Hitler dosegel formalno politično in pravno podporo za izvedeno nasilje v očeh svojih institucij.

Posledice

  • Ukrepitev Hitlerjeve oblasti: Noč dolgih nožev je bistveno utrdila osebno avtoriteto Hitlerja. Odstranitev notranjih nasprotnikov in kompromisnih elementov je odprla pot do bolj centralizirane diktature.
  • Upad SA, vzpon SS: SA je bila delegitimizirana in izgubljala vpliv, medtem ko je SS (Schutzstaffel) pod vodstvom Heinricha Himmlerja dobila večji pomen in postala glavna organizacija represije.
  • Pridobitev podpore vojske in elit: Z nevtralizacijo SA je Hitler pridobil zaupanje Reichswehru in konservativnim elitam, kar je pomembno prispevalo k združitvi vojaške moči z režimom. V naslednjih mesecih so bile branže in oblika prisege vojske dokončno uskladene s Hitlerjevim režimom.
  • Odprava politične pluralnosti: Dogodek je jasno pokazal, da bodo v tretjem rajhu politični nasprotniki brez usmiljenja odstranjeni, kar je zares zadušilo preostalo politično pluralnost in opozicijo.

Mednarodna in zgodovinska ocena

V tujini in pri zgodovinarjih je bila Noč dolgih nožev ocenjena kot ključni korak k polnemu prevzemu totalitarne moči v Nemčiji. Dogodek pogosto navajajo kot primer, kako lahko notranja konsolidacija oblasti poteka z uporabo izrednega nasilja in poznejših pravnih utemeljitev. Danes je noč dolgih nožev pomemben predmet raziskav o mehanizmih politične represije in o tem, kako so ideološke in osebne ambicije preoblikovale strukturo nacistične moči.

Če želite, lahko članek razširim še z bolj podrobnim seznamom pomembnejših žrtev, kronologijo dogodkov po urah in viri ter bibliografijo primarnih dokumentov in sodobnih zgodovinskih študij.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila noč dolgih nožev?


O: Noč dolgih nožev je bila čistka v nacistični Nemčiji med 30. junijem in 2. julijem 1934, med katero je bilo iz političnih razlogov usmrčenih najmanj 90 ljudi.

V: Kdo je bila večina ubitih?


O: Večina ubitih je bila pripadnikov "Storm Troopers" (SA), paravojaške organizacije v nacistični Nemčiji.

V: Zakaj je Hitler ukrepal proti SA in njenemu vodji Ernstu Röhmu?


O: Hitler je proti SA in Röhmu nastopil, ker je v njihovi neodvisnosti in nagnjenosti k uličnemu nasilju videl grožnjo svoji oblasti. Prav tako je želel preprečiti, da bi voditelji Reichswehra, ki so se SA bali in jo prezirali, s svojimi ukrepi omejili njegovo vladavino.

V: Kdo je 30. junija aretiral Ernsta Röhma?


O: Ernsta Röhma so 30. junija aretirali pripadniki SS (pod vodstvom reichsführerja SS Heinricha Himmlerja in namestnika SS-Obergruppenfuhrerja Reinharda Heydricha).

V: Kdo je ubil Ernsta Röhma?


O: Ernsta Röhma so ubili general Josef Sepp Dietrich, Theodor Eicke in Michael Lippert.

V: Proti katerim drugim skupinam je Hitler uporabil to čistko?


O: Hitler je to čistko uporabil proti konservativnim kritikom, zvestim podkanclerju Franzu von Papenu, pa tudi proti starim sovražnikom, kot je bil Kurt von Schleicher.

V: Kaj je operacija Kolibri?


O: Operacija Kolibri je drugo ime za Noč dolgih nožev; v nemščini jo včasih imenujejo Kolibri.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3