Palestina
Palestina je regija na Bližnjem vzhodu. Leži v Levantu, med reko Jordan in Sredozemskim morjem. V Palestini so skozi zgodovino živele številne kulture in zgradile svoje civilizacije, kot so Filistejci, Feničani in Arabci. Imenuje se tudi Sveta dežela. Tu sta se začela judovstvo in krščanstvo.
Danes je regija razdeljena na dve državi: Izrael in državo Palestino. Ozemlja na Zahodnem bregu in v Gazi so sporna med Izraelom in Palestino. Številna mesta v regiji so posvečena abrahamovskim religijam: Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in Hebron so med najpomembnejšimi. Palestina ima zdaj v lasti le četrtino države.
V angleščini je običajno zapisan kot Philistine. Filistejci so bili ljudstvo, ki je vdrlo na to območje. Verjetno so bili Rimljani, ki niso govorili arabsko, kar ni presenetljivo, saj so Arabci prišli v Palestino skoraj 2000 let pozneje.
Meje rimske Sirije Palaestina, kjer črtkana zelena črta označuje mejo med bizantinsko Palaestina Prima in Palaestina Secunda ter Palaestina Salutaris Meje britanskega mandata Palestina Meje Zahodnega brega in Gaze, ki jih zahteva država Palestina
Država Palestina
Država Palestina, znana tudi kot Palestina, je de iure suverena država na Bližnjem vzhodu, katere glavno mesto je Jeruzalem. Priznava jo 141 članic ZN. Od leta 2012 je država opazovalka, ki ni članica Združenih narodov. To pomeni de facto ali implicitno priznanje državnosti.
Država Palestina trdi, da sta Zahodni breg in Gaza njena ozemlja. Njena neodvisnost je bila razglašena 15. novembra 1988.
Zastava države Palestine
Zgodovina
Starodavni časi
Prvi ljudje, ki so se preselili v Palestino, so bili Kanaanci, ki so prišli s severa Arabije in so običajno govorili arabsko. Od tistih, ki so živeli v sedanjem Libanonu, so prevzeli tudi zamisel o abecedi. Ta selitev se je zgodila približno 5000 let pr. n. št. Po 3000 letih so prišli Izraelci, ki so sinovi Jakoba, Abrahamovega sina. Izraelci so vladali na območju današnje Palestine, ki je bila takrat na območju, znanem kot Južni Kanaan ali Dežela Palestina. Območje je segalo od Tira na severu do Beeršebe na jugu. Po smrti kralja Salomona se je dežela razdelila na severno kraljestvo, znano kot Samarija, in južno kraljestvo, znano kot Judeja. Severno kraljestvo je osvojil asirski kralj Sennacherib in izgnal večino izraelskih prebivalcev. Babilonci so Avo osvojili več kot 100 let pozneje in prav tako izgnali večino judovskega prebivalstva. Kljub uničenju je nekaj Judov in Samarijanov ostalo v deželi. Po perzijski prevladi babilonskega cesarstva so se nato Jakeret vrnili v Judejo in počasi obnovili svojo civilizacijo. Območje je še 200 let ostalo pod neposredno perzijsko oblastjo, Judje pa so imeli omejeno avtonomijo. Zdaj večina Palestincev odhaja v različne države, kot so Jordanija, Libanon in Sirija.
Makedonsko obdobje
Z osvojitvami Aleksandra Makedonskega so na tem območju prevladali helenistični vladarji - najprej sam Aleksander, pozneje ptolemajski vladarji Egipta in nazadnje Selevkidi. V drugem stoletju pred začetkom skupne dobe se je judovsko prebivalstvo tega območja uprlo Selevkidom in ustanovilo neodvisno hesmonsko kraljestvo. Judovsko kraljestvo se je v naslednjih desetletjih razširilo po regiji in osvojilo sosednje Samaritance, Edomeje in Nabateje. Počasi pa je v regiji začelo prevladovati rimskocesarstvo.
Rimsko obdobje
Po napol neodvisni vladavini kralja Heroda je Judeja postala rimska provinca. Judje so se dvakrat nasilno uprli Rimljanom, vendar so Rimljani ponovno osvojili celotno območje in ga nazadnje preimenovali v Sirijo-Palaestino po enem od starodavnih sovražnikov Judeje, Filistejcih. Po dveh stoletjih se je Vzhodnorimsko cesarstvo imenovalo Bizanc, ki je postal krščanski imperij. Bizanc je ohranil svojo oblast nad državo z okrožji Palaestina Prima in Palaestina Secunda v pokrajini Oriens s pretežno bizantinskim krščanskim prebivalstvom in velikimi skupinami Samarijanov, Judov, grških Bizantincev in krščanskih Arabcev.
Srednji vek in Osmani
V naslednjih stoletjih so regijo za kratek čas osvojili Perzijci, postala je del arabskega muslimanskega imperija, križarskega kraljestva, mamilarskega sultanata in Osmanskega cesarstva. Med 1. svetovno vojno je general Allenby med 19. in 25. septembrom 1918 napadel turško vojsko v dolini Megiddo (v Svetem pismu imenovani Armagedon). Danes Jordanija obsega 81 %, Izrael pa 19 % palestinskega mandata. Transjordanija je bila ustanovljena 25. maja 1946, preostalih 19 % pa naj bi pripadlo Izraelu. Mandatna Palestina je razdeljena na Transjordanijo/Jordanijo (81 %) in Izrael (19 %), saj je bil danes jordanski prevzem Vzhodnega Jeruzalema in Zahodnega brega obrnjen. Pas Gaze je Izrael leta 1967 zavzel od Egipta, iz Gaze pa se je umaknil leta 2005. regija se pogosto imenuje Sveta dežela in je sveta za kristjane, jude in muslimane, ki priznavajo deset zapovedi.
Palestina, ki je bila leta 1918 osvojena od turškega Otomanskega cesarstva.
Slike
·
Jeruzalem, Skalna kupola, v ozadju cerkev Božjega groba
·
Kovanec, ki se je kot valuta uporabljal med letoma 1927 in 1948.
·
Znamka Palestine, 10 mils, okoli leta 1928
·
Palestinski potni list iz obdobja britanskega mandata za Palestino
Vprašanja in odgovori
V: V kateri regiji se nahaja Palestina?
O: Palestina se nahaja na Bližnjem vzhodu, v regiji Levant med reko Jordan in Sredozemskim morjem.
V: Katere civilizacije so skozi zgodovino živele v Palestini?
O: Skozi zgodovino so v Palestini živele številne kulture, kot so Filistejci, Feničani in Arabci.
V: Zakaj se imenuje Sveta dežela?
O: Palestina se imenuje Sveta dežela, ker sta se tam začela judovstvo in krščanstvo.
V: Koliko držav je danes na tem območju?
O: Danes je ta regija razdeljena na dve državi - Izrael in Palestino.
V: Katera mesta so sveta za abrahamske religije?
O: Mesta, ki so sveta za abrahamske religije, so Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in Hebron.
V: Kolikšen del države je danes v lasti Palestine?
O: Palestina ima danes v lasti le četrtino svoje prvotne države.
V: Kdo so bili Filistejci?
O: Filistejci so bili ljudje, ki so vdrli na to območje; verjetno so bili Rimljani, ki niso govorili arabsko, saj so Arabci prišli v Palestino skoraj 2000 let pozneje.