Palestina – regija Bližnjega vzhoda, zgodovina, religije, Izrael in spori

Palestina je regija na Bližnjem vzhodu, ki leži v Levantu, med reko Jordan in Sredozemskim morjem. Zaradi strateške lege je bila skozi tisočletja stičišče kultur, trgovskih poti in verskih središč. Na tem območju so se razvile različne civilizacije, med katerimi omenjamo Filistejci (starodavno prebivalstvo ob obali), Feničani (pomorski trgovci in mestne države) ter poznejše Arabce. Regijo pogosto imenujejo tudi Sveta dežela, saj sta se tu začela judovstvo in krščanstvo.

Zgodovinski pregled

Območje Palestine ima dolgo in kompleksno zgodovino. V starodavnih obdobjih so ga naseljevali kanaanski in drugi semitski prebivalci; v 2. tisočletju pr. n. št. so se razvile izraelske skupnosti. Filistejci so se pojavili ob obali v 12. stoletju pr. n. št. in so izhajali verjetno iz ljudi iz območja Egejskega morja. Pozneje so vpliv oblikovali tudi asirske, babilonske, perzijske, grške in rimske oblasti.

Po uporu judovskega prebivalstva so Rimljani, v rimskem obdobju, regijo preimenovali v Syria Palaestina (1. in 2. stoletje n. št.), kar je povezano z latinsko/grško rabo imena. V zgodnjem srednjem veku so območje osvojili muslimanski kalifati in od 7. stoletja dalje postaja arabsko govoreče in islamsko pretežno; običajno se zato omenja širjenje arabsko, jezika in kulture po islamskih osvajanjih. Kasneje so sledili križarske države, osmanska oblast (do začetka 20. stoletja) in britanski mandat po prvi svetovni vojni. V 20. stoletju so dogodki, kot so razglasitev države Izrael (1948), arabsko-izraelske vojne in šestdnevna vojna (1967), močno preoblikovali politični zemljevid regije.

Religije in svetovna znamenja

Palestina ima izjemen verski pomen za tri glavne monoteistične religije:

  • Judovstvo: sveti kraji vključujejo Tempeljsko goro (Haram al‑Sharif) in Zahodni zid v Jeruzalemu.
  • Krščanstvo: pomembna svetišča so Betlehem (Kraj Jezusovega rojstva) in Nazaret (kjer naj bi bila Marija obveščena o rojstvu Jezusa).
  • Islam: za muslimane je pomembna predvsem Tempeljska gora (Haram al‑Sharif) v Jeruzalemu, pa tudi druga mesta z zgodovinskim pomenom.

Med pomembnimi mesti regije so torej Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in Hebron, ki so sveti ali zgodovinsko pomembni za različne skupnosti.

Sodobno politično stanje in spori

V 21. stoletju je območje politično kompleksno. Danes je regija doma številnim prebivalcem z različno državno in upravno ureditvijo: ena suverena država z mednarodno priznanim statusom, Izrael, ter ozemlja, ki jih Palestinci imenujejo državo Palestino oziroma so predmet diplomatskih zahtev po lastni državni ureditvi. V praksi sta območji na Zahodnem bregu in v Gazi so predmet sporov o suverenosti, varnosti in upravi do ozemlja.

Po pogodbah in dogovorih, kot so Oslovski sporazumi (1990‑ih), je določena uprava dana Palestinski upravi na delu Zahodnega brega (območja A in B), medtem ko je Gaza od leta 2007 pod dejansko oblastjo skupine Hamas, kar je povzročilo trajne napetosti, občasne vojaške konflikte in humanitarne težave. Hkrati so vprašanja naselbin, mej, statusa Jeruzalema in pravice do vrnitve beguncev še vedno jedro sporov.

Mednarodno je položaj zapleten: več držav priznava državo Palestino in Palestinci imajo status opazovalca pri Združenih narodih (od leta 2012), druge države in posamezne stranke pa nasprotujejo nekaterim zahtevam ali njihovi interpretaciji. Poskusi rešitve, vključno z dvostranskimi pogajanji in večmednarodnimi pobudami (Camp David, Roadmap, drugi poskusi), do zdaj niso prinesli trajne in sprejemljive rešitve za vse strani.

Pomembne opombe in razlage izrazov

V angleščini je pomembna razlika med pojmoma: "Philistine" se nanaša na starodavno ljudstvo (filistejce), medtem ko "Palestine" in "Palestinians" označujeta regijo in njene sodobne prebivalce. Ime "Palestina" izvira iz grško‑latinskega naziva Palaestina, ki so ga uporabljali v različnih obdobjih zgodovine, med drugim Rimljani. Filistejci niso bili Rimljani; šlo je za ločeno, starejšo skupino s sredozemskim poreklom.

Regija je torej izredno bogata z zgodovino, kulturo in verskimi spomeniki, hkrati pa so njena politična in varnostna vprašanja ena najbolj zapletenih in dolgotrajnih na svetu. Razumevanje Palestine zahteva poznavanje tako daljne preteklosti kot sodobnih dogodkov, prav tako spoštovanje verske in narodnostne raznolikosti njenih prebivalcev.

     Meje rimske Sirije Palaestina, kjer črtkana zelena črta označuje mejo med bizantinsko Palaestina Prima in Palaestina Secunda ter Palaestina Salutaris      Meje britanskega mandata Palestina      Meje Zahodnega brega in Gaze, ki jih zahteva država PalestinaZoom
     Meje rimske Sirije Palaestina, kjer črtkana zelena črta označuje mejo med bizantinsko Palaestina Prima in Palaestina Secunda ter Palaestina Salutaris      Meje britanskega mandata Palestina      Meje Zahodnega brega in Gaze, ki jih zahteva država Palestina

Država Palestina

Država Palestina, znana tudi kot Palestina, je de iure suverena država na Bližnjem vzhodu, katere glavno mesto je Jeruzalem. Priznava jo 141 članic ZN. Od leta 2012 je država opazovalka, ki ni članica Združenih narodov. To pomeni de facto ali implicitno priznanje državnosti.

Država Palestina trdi, da sta Zahodni breg in Gaza njena ozemlja. Njena neodvisnost je bila razglašena 15. novembra 1988.

Zastava države PalestineZoom
Zastava države Palestine

Zgodovina

Starodavni časi

Prvi ljudje, ki so se preselili v Palestino, so bili Kanaanci, ki so prišli s severa Arabije in so običajno govorili arabsko. Od tistih, ki so živeli v sedanjem Libanonu, so prevzeli tudi zamisel o abecedi. Ta selitev se je zgodila približno 5000 let pr. n. št. Po 3000 letih so prišli Izraelci, ki so sinovi Jakoba, Abrahamovega sina. Izraelci so vladali na območju današnje Palestine, ki je bila takrat na območju, znanem kot Južni Kanaan ali Dežela Palestina. Območje je segalo od Tira na severu do Beeršebe na jugu. Po smrti kralja Salomona se je dežela razdelila na severno kraljestvo, znano kot Samarija, in južno kraljestvo, znano kot Judeja. Severno kraljestvo je osvojil asirski kralj Sennacherib in izgnal večino izraelskih prebivalcev. Babilonci so Avo osvojili več kot 100 let pozneje in prav tako izgnali večino judovskega prebivalstva. Kljub uničenju je nekaj Judov in Samarijanov ostalo v deželi. Po perzijski prevladi babilonskega cesarstva so se nato Jakeret vrnili v Judejo in počasi obnovili svojo civilizacijo. Območje je še 200 let ostalo pod neposredno perzijsko oblastjo, Judje pa so imeli omejeno avtonomijo. Zdaj večina Palestincev odhaja v različne države, kot so Jordanija, Libanon in Sirija.

Makedonsko obdobje

Z osvojitvami Aleksandra Makedonskega so na tem območju prevladali helenistični vladarji - najprej sam Aleksander, pozneje ptolemajski vladarji Egipta in nazadnje Selevkidi. V drugem stoletju pred začetkom skupne dobe se je judovsko prebivalstvo tega območja uprlo Selevkidom in ustanovilo neodvisno hesmonsko kraljestvo. Judovsko kraljestvo se je v naslednjih desetletjih razširilo po regiji in osvojilo sosednje Samaritance, Edomeje in Nabateje. Počasi pa je v regiji začelo prevladovati rimskocesarstvo.

Rimsko obdobje

Po napol neodvisni vladavini kralja Heroda je Judeja postala rimska provinca. Judje so se dvakrat nasilno uprli Rimljanom, vendar so Rimljani ponovno osvojili celotno območje in ga nazadnje preimenovali v Sirijo-Palaestino po enem od starodavnih sovražnikov Judeje, Filistejcih. Po dveh stoletjih se je Vzhodnorimsko cesarstvo imenovalo Bizanc, ki je postal krščanski imperij. Bizanc je ohranil svojo oblast nad državo z okrožji Palaestina Prima in Palaestina Secunda v pokrajini Oriens s pretežno bizantinskim krščanskim prebivalstvom in velikimi skupinami Samarijanov, Judov, grških Bizantincev in krščanskih Arabcev.

Srednji vek in Osmani

V naslednjih stoletjih so regijo za kratek čas osvojili Perzijci, postala je del arabskega muslimanskega imperija, križarskega kraljestva, mamilarskega sultanata in Osmanskega cesarstva. Med 1. svetovno vojno je general Allenby med 19. in 25. septembrom 1918 napadel turško vojsko v dolini Megiddo (v Svetem pismu imenovani Armagedon). Danes Jordanija obsega 81 %, Izrael pa 19 % palestinskega mandata. Transjordanija je bila ustanovljena 25. maja 1946, preostalih 19 % pa naj bi pripadlo Izraelu. Mandatna Palestina je razdeljena na Transjordanijo/Jordanijo (81 %) in Izrael (19 %), saj je bil danes jordanski prevzem Vzhodnega Jeruzalema in Zahodnega brega obrnjen. Pas Gaze je Izrael leta 1967 zavzel od Egipta, iz Gaze pa se je umaknil leta 2005. regija se pogosto imenuje Sveta dežela in je sveta za kristjane, jude in muslimane, ki priznavajo deset zapovedi.

Palestina, ki je bila leta 1918 osvojena od turškega Otomanskega cesarstva.Zoom
Palestina, ki je bila leta 1918 osvojena od turškega Otomanskega cesarstva.

Slike

·        

Jeruzalem, Skalna kupola, v ozadju cerkev Božjega groba

·        

Kovanec, ki se je kot valuta uporabljal med letoma 1927 in 1948.

·        

Znamka Palestine, 10 mils, okoli leta 1928

·        

Palestinski potni list iz obdobja britanskega mandata za Palestino

Vprašanja in odgovori

V: V kateri regiji se nahaja Palestina?


O: Palestina se nahaja na Bližnjem vzhodu, v regiji Levant med reko Jordan in Sredozemskim morjem.

V: Katere civilizacije so skozi zgodovino živele v Palestini?


O: Skozi zgodovino so v Palestini živele številne kulture, kot so Filistejci, Feničani in Arabci.

V: Zakaj se imenuje Sveta dežela?


O: Palestina se imenuje Sveta dežela, ker sta se tam začela judovstvo in krščanstvo.

V: Koliko držav je danes na tem območju?


O: Danes je ta regija razdeljena na dve državi - Izrael in Palestino.

V: Katera mesta so sveta za abrahamske religije?


O: Mesta, ki so sveta za abrahamske religije, so Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in Hebron.

V: Kolikšen del države je danes v lasti Palestine?


O: Palestina ima danes v lasti le četrtino svoje prvotne države.

V: Kdo so bili Filistejci?



O: Filistejci so bili ljudje, ki so vdrli na to območje; verjetno so bili Rimljani, ki niso govorili arabsko, saj so Arabci prišli v Palestino skoraj 2000 let pozneje.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3