Pando: kolonija osik v Utahu, najstarejši znani živi organizem

Pando (v latinščini pomeni "razprostiram se"), znan tudi kot tresoči velikan, je kolonija dreves osik v Utahu, v bližini območja Fish Lake v nacionalnem gozdu Fishlake. Drevesa, ki sestavljajo kolonijo, so kloni in so genetsko enaka — to pomeni, da izvirajo iz istega podzemnega koreninskega sistema. Kolonijo sestavlja približno 47.000 posameznih dreves in pokriva površino približno 47 hektarjev (120 akrov). Korenine teh dreves so med seboj povezane in hranijo celoten organizem. Posamezna osika nad svojim koreninskim sistemom običajno ne živi več kot 100–130 let; stara drevesa odmirajo, medtem ko iz koreninskega sistema rastejo novi poganjki, tako da koreninski organizem trajno vzdržuje življenje nad zemljo. Celoten organizem je ocenjen na približno 80.000 let, zaradi česar velja za enega najstarejših znanih živih organizmov na Zemlji, čeprav so ocene starosti predmet znanstvenih razprav.

Kaj je posebno pri Pandu

Pando je izjemen primer klonske rasti pri Populus tremuloides (severnoameriška osika). Listi teh dreves se zaradi tanke peclja hitro tresejo ob najmanjšem vetriču, od tod tudi slovensko ime "tresoči velikan". Čeprav posamezni stebli (stebla) rastejo in propadajo v relativno kratkem času, s koreninskim sistemom enoten klon ostaja živ in obnavlja nadzemno rast skozi tisočletja. Masivnost in povezanost korenin daje Pandu tudi velik biološki, ekološki in simbolni pomen.

Kako Pando raste in se razmnožuje

Pando se večinoma širi vegetativno preko podzemnih koreninskih poganjkov (suckers), ki izvirajo iz enotnega koreninskega sistema. Seksualno razmnoževanje s semeni je pri Pando redkejše, saj so pogoji za kalitev in preživetje mladih sadik pogosto neugodni (pašejoče živali, suša, tekmeci). Zaradi tega koreninska strategija zagotavlja dolgoročno vzdrževanje genetsko enakega organizma.

Grožnje in ohranjanje

Pando ogrožajo večji členi dejavnikov, ki zmanjšujejo sposobnost klona, da z mladimi poganjki nadomešča odmrla drevesa. Glavne grožnje so:

• Prebivalci in prehranjevalci: Človek je v regijo prinesel mule jelene in druge prežvekovalce, ki lahko intenzivno pasejo mlade poganjke in tako preprečijo obnavljanje populacije.
• Spremembe v režimu požarov: Dolgoročno zadrževanje požarov in spremembe v gozdnem upravljanju lahko omogočijo rast konkurenčnih drevesnih vrst ali povzročijo druge spremembe habitatov, ki niso ugodne za osike.
• Podnebne spremembe: Suša, višje temperature in spremembe v vzorcih padavin lahko zmanjšajo odpornost in obnavljanje klona.
• Človeške aktivnosti: Urbanizacija, rekreacija, cestna infrastruktura in druge motnje lahko poškodujejo koreninski sistem ali spremenijo habitat.

V študiji iz leta 2000 so znanstveniki analizirali letalske posnetke regije in ugotovili, da se Pando v zadnjih 30–40 letih ni povečal, kar je znak, da obnavljanje ni zadostno. Na podlagi tega so sklenili, da je kolonija lahko ogrožena in potrebuje ukrepe za ohranitev.

Ukrepi za varstvo

Za ohranitev Pando so uvedli več ukrepov in priporočil, med drugim:

• ograjevanje določenih površin za zaščito mladih poganjkov pred jelenskim pašo,
• upravljanje z gozdnimi požari in v nekaterih primerih nadzorovano požiganje za spodbujanje obnavljanja,
• odstranjevanje invazivnih ali konkurenčnih drevesnih vrst ter ciljane sanacije,
• monitoring stanja kolonije in raziskave, ki preverjajo dolgoročne trende rasti in zdravja klona.

Ker gre za edinstven in ekološko pomemben organizem, potekajo raziskave in razprave o najprimernejših strategijah upravljanja, ki bi ohranile Pando za prihodnje generacije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Pando?

V: Koliko dreves sestavlja kolonijo v Pando?

V: Kolikšna je starost celotnega organizma v Pando?

V: Kako so povezane korenine dreves v Pando?

V: Kateri je najstarejši znani živi organizem na Zemlji?

V: Kaj ogroža Pando?

V: Ali se je Pando v zadnjih 30-40 letih povečal?

Išči po črki