Papaja
Papaja je visoka zelnata rastlina iz rodu Carica; njen užitni sadež se imenuje tudi papaja. Doma je v tropskem območju Amerike, predvsem od južne Mehike do Srednje Amerike. Zdaj se te rastline gojijo v vseh tropskih regijah sveta.
Papaje so tropske rastline, ki za rast in pridelavo plodov potrebujejo toplo podnebje. Ne morejo živeti pri nizkih temperaturah.
To je zdaj edina vrsta v svojem rodu. Na podlagi genetskih raziskav so druge vrste uvrstili v tri nove rodove.
Imena
Linneus je rod Carica poimenoval tako, ker so listi teh rastlin podobni listom navadne fige (Ficus carica).
Običajno ime izhaja iz besede papáia iz ljudstva Taíno, ki se je v španščini z nekaj spremembami spremenila v papajo, ki se najpogosteje uporablja po vsem svetu. V Avstraliji in nekaterih karibskih državah se sadež imenuje papaja ali pawpaw, vendar ima to ime tudi druga severnoameriška rastlina, Asimina triloba iz družine Annonaceae.
Francosko ime za plod je papaye, za rastlino pa papayer. V portugalščini se sadež imenuje mamão, papaia ali ababaia, drevo pa mamoeiro ali papaeira. V Kerali je splošno znan kot "curry mathi" V španščini poleg papaje obstajajo še druga imena. Na Kubi se imenuje fruta bomba, razen v vzhodnih provincah, kjer se uporablja papaja. V Dominikanski republiki, Los Llanosu (Venezuela) in vzhodni osrednji Kolumbiji se imenuje lechosa. V Argentini in Paragvaju se sadež imenuje mamón.
Druga imena in prevode si lahko ogledate na Wikislovarju.
Rastlina
Je velika rastlina, podobna drevesu, brez vej; spada med zelnate rastline, saj steblo nima veliko lesa in do smrti ostane mehko in zeleno. Eno steblo zraste od 5 do 10 m visoko, z vsemi listi na vrhu. Listi so veliki, široki od 50 do 70 cm.
Nekatere rastline imajo popolne cvetove (z ženskimi in moškimi organi), druge pa imajo cvetove samo enega spola (ženskega ali moškega).
Na splošno so plodovi ovalni do skoraj okrogli, v nekaterih primerih so podobni veliki hruški. Plodovi so dolgi od 15 do 50 cm, široki od 10 do 20 cm in tehtajo do 9 kg.
Koža sadeža je tanka in trda; ne jemo je, ker je preveč grenka. Najprej je lupina zelena, pri zrelih sadežih pa se spremeni v rumeno in je pripravljena za uživanje. Pri zrelem sadežu je pulpa rumena, oranžna, rožnata in celo svetlo rdeča. V notranjosti sadeža je veliko majhnih črnih semen.
Sadike papaje.
Uporablja
Zrele papaje se jedo sveže, ko jim odstranimo lupino in semena; včasih jih narežemo na majhne koščke in zmešamo z drugim sadjem za sadno solato. Ne povsem zrele papaje lahko narežemo na koščke, jih skuhamo s sladkorjem in pojemo kot sladico. V tropskih regijah je zelo priljubljeno uživanje papajinega soka, potem ko odstranimo lupino in semena; ta sok lahko zmešamo z mlekom in iz njega pripravimo smoothije.
Zelene papaje, ki še niso zrele, se v nekaterih azijskih državah uživajo v solatah, curryju in juhah, vendar jih je treba pred uživanjem skuhati. Mladi listi in stebla se prav tako kuhajo kot zelenjava. Zelena papaja se uporablja v tajski kuhinji, tako surova kot kuhana.
Papaja je vir železa in kalcija, dober vir vitaminov A, B in riboflavina ter odličen vir vitamina C (askorbinske kisline).
Lateks (sok, podoben mleku) iz zelenih plodov, listov in stebla je bogat s papainom, encimom, ki razgrajuje trda mesna vlakna. Papain je sestavni del izdelkov (mehčalcev mesa), ki se prodajajo v trgovinah in se uporabljajo za mehčanje mesa pred kuhanjem.
Semena papaje imajo pekoč okus in so odličen nadomestek za zrna črnega popra.
