Papaja: tropska rastlina in užiten sadež – opis, izvor in gojenje

Papaja je visoka zelnata rastlina iz rodu Carica; njen užitni sadež se imenuje tudi papaja. Doma je v tropskem območju Amerike, predvsem od južne Mehike do Srednje Amerike. Zdaj se te rastline gojijo v vseh tropskih regijah sveta.

Papaje so tropske rastline, ki za rast in pridelavo plodov potrebujejo toplo podnebje. Ne morejo živeti pri nizkih temperaturah.

To je zdaj edina vrsta v svojem rodu. Na podlagi genetskih raziskav so druge vrste uvrstili v tri nove rodove.

Opis rastline

Papaja je hitro rastoča zelnata rastlina, pogosto z enim glavnim steblom, ki lahko zraste od približno 3 do 10 m v višino, odvisno od sorte in pogojev gojenja. Listi so veliki, dlakavi, z razvejano listno rozetko na vrhu stebla. Cvetovi so majhni, beli do rumenkasti; rastline so lahko samosprašljive (hermafroditne), ženske ali moške. Plod je ovalne ali hruškaste oblike, velikosti od nekaj centimetrov do 30 cm, zunanjost je običajno zelena, ko je nezrela, pri zorenju pa rumena, oranžna do rdečkasta. Meso ploda je sočno, aromatično in vsebuje številne temne semena, obdana z gelom.

Izvor in razširjenost

Papaja izvira iz tropskega območja Amerike, predvsem iz območij od južne Mehike do Srednje Amerike, kjer so jo že dolgo gojili domorodni ljudstva. Danes se komercialno in doma goji v vseh tropskih in subtropskih predelih sveta: v jugovzhodni Aziji, na Karibih, v Afriki in nekaterih delih Avstralije. Zaradi prilagodljivosti in visoke komercialne vrednosti je papaja razširjena tudi na plantažah in v manjših vrtovih.

Razmnoževanje in sorte

Papajo najpogosteje razmnožujemo iz semen, ki po pomladi hitro vzkalijo. Semena ohranijo kaljivost nekaj let, najbolje pa kalijo sveže. Obstaja tudi razmnoževanje z vegetativnimi metodami (cepljenje, potaknjenci, zračno plastenje) pri vzgoji posebnih sort ali pri poskusu hitre vzpostavitve plodonosnih rastlin. Med pogostimi sortami so npr. Solo, Maradol, Formosa in različne lokalne sorte; nekateri hibridi so bili razviti za večji pridelek, odpornost proti boleznim in daljši rok shranjevanja.

Gojenje – zahteve in skrb

• Podnebje: Papaja potrebuje toplo, frost‑prosto podnebje. Optimalne temperature so med približno 21 in 33 °C; pri temperaturah pod približno 5–10 °C rast močno upočasni, zmrzal pa poškoduje rastlino.
• Svetloba: Polna sončna lega zagotavlja najboljšo rast in rodnost.
• Prst: Dobro drenirana, globoka in rodovitna tla z rahlo kislim do nevtralnim pH (približno 5,5–7) so najbolj primerna. Papaja ne prenaša stoječe vode.
• Voda: Redno namakanje je pomembno, zlasti v sušnih obdobjih; hkrati pa danost preperevanja tal.
• Gnojenje: Redna dobava dušika, fosforja, kalija in mikrohranil (npr. bor, magnezij) izboljša rast in kakovost plodov. Pretiran ali neravnovesno dodan dušik lahko poveča rast listov na račun plodov.
• Skrb: Redno odstranjevanje odmrlih delov, kontrola plevela in zaščita pred vetrom (mlade rastline so občutljive na prepihe) pomagajo ohranjati zdrave rastline.

Škodljivci in bolezni

Med pomembnejše težave sodijo virus papajinega obroča (Papaya ringspot virus), ki lahko močno zmanjša pridelek in kakovost plodov; prenašajo ga listne uši. Glive (Phytophthora spp.) lahko povzročijo gnilobo korenin in stebla, zlasti v slabo odcednih tleh. Pomembni so tudi pršice, uši, listne rdečice in ščitasti škodljivci. Preventiva vključuje zdrav pridelovalni material, nadzor insektov, ustrezno drenažo in uporabo odpornih sort, kjer so na voljo.

Obiranje in zorenje

Papaja je pripravljena za obiranje, ko plod doseže določeno velikost in začne spreminjati barvo iz zelene v rumenkasto. Plod lahko obiramo nekoliko nezrel in ga pozneje dozremo pri sobni temperaturi — to omogoči lažji transport in podaljša obstojnost. Čas od sajenja do prvega pridelka je od približno 6 do 12 mesecev, odvisno od sorte in rastnih pogojev.

Uporaba in hranilna vrednost

Papaja je cenjena zaradi okusa, arome in hranilne vrednosti. Meso ploda je bogato z vitaminom C, vitaminom A (prek karotenoidov), folati in prehranskimi vlakninami. Semena imajo rahlo pekoč, poprov okus in se v manjših količinah uporabljajo kot začimba. Lateks, ki vsebuje encim papain, se uporablja kot razgradni encim (npr. za mehčanje mesa) in v nekaterih farmacevtskih ter kozmetičnih izdelkih. Zelene (nezrele) papaje se uporabljajo v solatah in kuhinji v jugovzhodni Aziji (npr. tajska jed som tam).

Skladiščenje in transport

Nezrele papaje shranjujemo pri sobni temperaturi, da dozorejo; ko so zrele, jih lahko hladimo pri nizkih temperaturah (okoli 7–10 °C) za krajše obdobje, vendar so občutljive na hladne poškodbe. Za komercialni transport pogosto obirajo plodove nekoliko nezrele in jih odpremajo v kontroliranih pogojih, da zmanjšajo poškodbe in podaljšajo obstojnost.

Pomen in gospodarska vrednost

Papaja ima pomembno vlogo v lokalni prehrani v tropskih deželah in je tudi pomembna izvozni kultura v nekaterih državah. Zaradi hitre rasti in zgodnjega rodjenja je primerna za intenzivno pridelavo tako v manjših vrtovih kot na plantažah.

Nekaj nasvetov za domače gojenje

• Izberite hermafroditne ali tiste sorte, ki so primerne za vašo regijo, če želite zagotoviti opraševanje in enakomeren pridelek.
• Posadite v položaj, kjer bo rastlina imela dovolj svetlobe in zaščite pred močnim vetrom.
• Poskrbite za dobro drenažo in ne zalivajte prekomerno; stoječa voda je pogosta vzrok za gnilobe.
• Redno spremljajte škodljivce in znake virusnih bolezni — zgodnja diagnostika pogosto prepreči večje izgube.

Papaja je torej vsestranska tropska rastlina: privlačna kot sadna kultura, koristna zaradi prehranske vrednosti in uporabe encima papain ter zanimiva za gojenje v primernih podnebnih razmerah. Pravilna izbira sorte, primerna nega in previdno ravnanje pri obiranju so ključni za dober pridelek in kakovostne plodove.

Rastlina

Je velika rastlina, podobna drevesu, brez vej; spada med zelnate rastline, saj steblo nima veliko lesa in do smrti ostane mehko in zeleno. Eno steblo zraste od 5 do 10 m visoko, z vsemi listi na vrhu. Listi so veliki, široki od 50 do 70 cm.

Nekatere rastline imajo popolne cvetove (z ženskimi in moškimi organi), druge pa imajo cvetove samo enega spola (ženskega ali moškega).

Na splošno so plodovi ovalni do skoraj okrogli, v nekaterih primerih so podobni veliki hruški. Plodovi so dolgi od 15 do 50 cm, široki od 10 do 20 cm in tehtajo do 9 kg.

Koža sadeža je tanka in trda; ne jemo je, ker je preveč grenka. Najprej je lupina zelena, pri zrelih sadežih pa se spremeni v rumeno in je pripravljena za uživanje. Pri zrelem sadežu je pulpa rumena, oranžna, rožnata in celo svetlo rdeča. V notranjosti sadeža je veliko majhnih črnih semen.

Sadike papaje.

Išči po črki