Pločnik
Cestna površina ali pločnik (ameriška angleščina) je trpežen površinski material, položen na površino, namenjeno prometu vozil ali pešcev. Uporablja se predvsem kot cestna površina. Pavement (britanska angleščina) se na splošno nanaša na pločnik ali hodnik za pešce. V preteklosti so se v veliki meri uporabljale gramozne cestne površine, tlakovci in granitni tlakovci. Te površine je večinoma nadomestil asfalt ali beton, položen na zgoščeno podlago. Cestne površine so pogosto označene za vodenje prometa. Danes se za ceste in pešpoti z majhnim vplivom začenjajo uporabljati prepustne metode tlakovanja.
Zgodovina
Leta 1984 je Laura Ingalls Wilder, avtorica Male hiše na preriji, med potovanjem s starši v vagonu pisala o tem, kako je prvič videla pločnik:
| " | "Sredi mesta je zemljo prekrivala nekakšna temna snov, ki je utišala vsa kolesa in dušila zvok kopit. Bila je podobna katranu, vendar je bil papa prepričan, da to ni katran, in nekaj podobnega gumi, vendar to ni mogla biti guma, ker je bila preveč draga. Videli smo dame v svilenih oblačilih, ki so s svojimi spremljevalci hodile čez cesto. Njihove pete so vdirale v ulico, in medtem ko smo jih opazovali, so se te vdolbine počasi zapolnile in zgladile. Videti je bilo, kot da je ta stvar živa. Bilo je kot čarovnija." | " |
Prve tlakovane ceste so zgradili Kartažani okoli leta 600 pred našim štetjem. Starodavni Rimin je Kartagino uničil, vendar si je morda izposodil zamisel o asfaltiranih cestah. V svojem imperiju so zgradili več kot 87.000 kilometrov cest.
Thomas Telford (1757-1834) je bil škotski gradbeni inženir. Znan je po gradnji ravnih cest, za katere je bilo potrebnih manj konj za vleko vozov. Njegove ceste so bile dobro zasnovane in so prenesle težka bremena. John Loudon McAdam (1756-1836) je bil škotski inženir in graditelj cest. Izumil je nov postopek "makadamizacije" za gradnjo cest z gladko in trdo površino, ki se hitro odvaja. Njegove ceste so bile trajnejše in manj blatne kot ceste, ki so temeljile na zemlji.
Asfalt
Do leta 1870 so v Združenih državah Amerike ceste gradili z asfaltom, ki so ga nanašali z grabljami in zgoščevali s parnimi valjarji. Leta 1894 je ameriški inženir Clifford Richardson ugotovil, da ceste, tlakovane z asfaltom, ne vsebujejo dovolj grobega gramoza. Izdelal je specifikacijo za najbolj trpežno asfaltno prevleko tistega časa.
Do leta 1907 se je naravni asfalt za ceste uporabljal manj kot asfalt na osnovi nafte. Avtomobili so postali bolj priljubljeni in potrebovali so več cest. Tako so nastale nove metode za proizvodnjo asfalta. Druga svetovna vojna je ustvarila potrebo po boljšem in močnejšem asfaltu, na katerem bi lahko pristajala težka letala.
Beton
Stari Rimljani so bili prvi veliki uporabniki betona. Po propadu zahodnega rimskega cesarstva pa so beton uporabljali le redko. Beton kot gradbeni material se je ponovno razvil sredi 18. stoletja. Ena najpomembnejših uporab betonskih tlakovcev se je pojavila v petdesetih letih 20. stoletja z začetkom gradnje meddržavnega avtocestnega sistema v ZDA. V ZDA je približno 45.000 milj meddržavnih avtocest. Približno 60 odstotkov jih je betonskih.
