Primarna in sekundarna zakonodaja
V parlamentarnih sistemih vladavine sta primarna in sekundarna zakonodaja dve obliki prava. Primarna zakonodaja je sestavljena iz zakonov parlamenta ali statuta. Sekundarna zakonodaja (imenovana tudi delegirana zakonodaja) je podelitev dodatnih zakonodajnih pooblastil drugi veji oblasti z zakonom ali statutom. V Evropski uniji sta primarna in sekundarna zakonodaja dva od treh pravnih postopkov. Tretji je dopolnilna zakonodaja, ki vključuje mednarodno pravo in pokriva morebitne vrzeli med primarno in sekundarno zakonodajo.
Primarna zakonodaja
V parlamentarnih sistemih je med tremi vejami oblasti - izvršilno, zakonodajno in sodno - zakonodajna veja oblasti najmočnejša. V drugih oblikah vladavine, kot je na primer demokracija, imajo vse tri veje oblasti enako moč. Ko parlament sprejme zakon, imenovan akt, je ta zavezujoč za drugi dve veji oblasti. Zakoni se sprejemajo z večino glasov zakonodajnega organa. Natančen postopek se v različnih parlamentarnih sistemih razlikuje. V dvodomnem (dvodomnem) sistemu sta običajno spodnji dom (kot je spodnji dom v Združenem kraljestvu) in zgornji dom (kot je lordski dom). Nov zakon se začne kot predlog zakona, običajno v spodnjem domu. Preden postane zakon, mora biti sprejet v obeh domovih. V drugih sistemih se uporablja enodomna ali enodomna zakonodaja. V obeh sistemih zakon postane zakon. Sodniki in sodišča nimajo skoraj nobenih pooblastil, da bi izpodbijali veljavnost zakona.
V Združenih državah Amerike je primarna zakonodaja na zvezni ravni zakon kongresa. Zakon, ki prenaša pooblastila ali odgovornost na agencijo, se imenuje pooblastilni zakon. Zakon, ki ga kot posledico primarne zakonodaje oblikuje izvršilna veja vlade Združenih držav Amerike ali državna vlada, se imenuje regulativni zakon.
Sekundarna zakonodaja
Sekundarna (imenovana tudi podrejena) zakonodaja so vse druge oblike zakonodaje, ki niso akti parlamenta. Je zelo podobna upravnemu pravu v Združenih državah Amerike. Zakonodajna veja oblasti pogosto prenese pooblastila, da ministrom omogoči sprejemanje sekundarne zakonodaje. Sekundarna zakonodaja vključuje tudi direktive, uredbe in odločitve komisij ali svetov. Večina zakonov parlamenta v Združenem kraljestvu vsebuje določbe, ki omogočajo sekundarno zakonodajo.
Dve vrsti sekundarne zakonodaje sta delegirana in prerogativna zakonodaja.
- Delegirana zakonodaja omogoča drugim vejam oblasti, da po potrebi spremenijo zakon. V parlamentu ni treba začeti z novim predlogom zakona.
- Prerogativna zakonodaja so tista pooblastila, ki so dana določenim uradnikom za ustvarjanje zakonov, pravil ali predpisov.
