Pšent: dvojna krona starega Egipta — pomen in simbolika
Pšent — dvojna krona starega Egipta: pomen in simbolika faraonove moči, uraeus in Nekhbet, združitev Zgornjega in Spodnjega Egipta.
Pschent (v slovenščini pogosto zapisan kot Pšent) je bilo ime za dvojno krono v starem Egiptu. Stari Egipčani so jo imenovali sekhemti, kar je pomenilo »Dva mogočnika« ali »dve moči«. Pschent je bil sestavljen iz rdeče krone Deshret iz Spodnjega Egipta in bele krone Hedjet iz Zgornjega Egipta, kar simbolično združeval oblast obeh dežel.
Pomen in simbolika
Pšent je bil simbol faraonove suverenosti nad celotnim Egiptom in je izpostavljal idejo politične in verske enotnosti. Na sprednjem delu krone sta bili pogosto upodobljeni dve živali: strašljiva kobra in ptica, ki varujeta vladarja. Egipčanska kobra, znana kot uraeus, je bila simbol spodnjeegipčanske boginje Wadjet in je predstavljala kraljevo zaščito ter sposobnost, da se zagrozi sovražnikom. Egipčanski grif je bil simbol za zgornjeegipčansko boginjo Nekhbet. Ta simbola sta bila nameščena na sprednji strani Pschenta in sta se imenovala Dve dami, pri čemer sta boginji delovali kot varuhi države in vladarja.
Zgodovinski in arheološki vidiki
Pšent se pojavlja v ikonografiji že v zgodnjih obdobjih egiptovske zgodovine in je tesno povezan z idejo združitve Zgornjega in Spodnjega Egipta (dogodki, ki se jih v egiptovski tradiciji pripisujejo legendarnim vladarjem, kot je Menes ali Narmer). V upodobitvah na stelah, reliefih, paletah in kipih faraoni pogosto nosijo različne krone, včasih tudi dvojno krono, kot znak celotne oblasti.
Fizični primeri Pschenta niso ohranjeni — prave krone iz organskega materiala ali tankih kovin so redko preživele tisočletja — zato so sodobne rekonstrukcije in razlage največkrat osnovane na slikovnih in kiparskih prikazih. Zato je natančna izdelava in materialnost Pschenta predmet razprav med egiptologi (morda tkanina, usnje, kovinski okvir ali kombinacija teh materialov).
Ritualna vloga in naslovna simbolika
Dvojna krona je bila del obredne podobe faraona in spremljala titule, kot je bil znani izraz »Kralj zgornjega in spodnjega Egipta«. Pri kronanju in drugih državnih obredih je krona predstavljala nepogrešljiv element simbolne opreme, s katerimi je vladar dokazoval svoj božanski in zemeljski mandat. V umetnosti je Pschent pogosto prikazan skupaj z drugimi simboli oblasti, kot sta rdeči žezlo (heka) in kraljevska brada.
Zapustina in sodobni pomen
Pšent je ostal močan simbol egipčanske identitete skozi antično zgodovino in se ohranja v znanstveni literaturi in popularni kulturi. V muzealnih prikazih in razstavah egiptologije krono interpretirajo kot pomemben ključ za razumevanje politične organizacije in ideologije staroegipčanske države. Ker sami izvirni predmeti niso ohranjeni, so likovne upodobitve in tekstovni viri glavna baza za razumevanje pomena Pschenta.
Sklep: Pšent (Pschent) ni bila le kos oblačila, ampak močan politično-verski simbol, ki je v enem znaku združeval oblast nad Zgornjim in Spodnjim Egiptom ter poudarjal varstvo in legitimiteto vladarja preko boginj Wadjet in Nekhbet — Dveh dam.
Pschent, dvojna krona Egipta
Zgodovina
| |||||
| Pschent |
Faraon iz prve dinastije Menes naj bi izumil Pschent. Prvi faraon, ki je nosil dvojno krono, je bil Djet na skalnem napisu, ki je prikazoval svojega Horusa, ki jo je nosil.
Seznam kraljev na Palermskem kamnu prikazuje spodnjeegipčanske faraone, ki so nosili rdečo krono. Po združitvi Egipta so na seznamu vsi faraoni prve dinastije in poznejših dinastij, ki nosijo Pschent. Na kairskem odlomku pa so spodnjeegipčanski vladarji, ki nosijo Pschent.
Prstan Ptolemaja VI Filometorja, ki nosi dvojno krono iz Pschenta, 3. do 2. stoletje pred našim štetjem. Ptolemajski vladarji so jo nosili le v Egiptu. Na drugih ozemljih so nosili diadem
Arheologija
Nobena od egipčanskih kron se ni ohranila (ali bila najdena). Tako kot kroni Deshret in Hedjet je tudi krona Pschent znana le iz kipov, slik, napisov in starodavnih zgodb.
Mitologija
Med bogovi, ki nosijo dvojno krono, sta tudi Horus in Atum. Oba sta predstavljala faraona ali pa sta bila s faraonom v posebnem odnosu.
· 
Horusov sokol z dvojno krono
· 
Ramzes IV. v pšentu
· 
Kip Amenhotepa III, ki nosi pschent
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Pschent?
O: Pschent je bilo ime dvojne krone v starem Egiptu.
V: Kaj pomeni sekhemti?
O: Sekhemti pomeni Dve mogočni.
V: Iz česa je bil narejen Pschent?
O: Pschent je bil narejen iz rdeče krone Deshret iz Spodnjega Egipta in bele krone Hedjet iz Zgornjega Egipta.
V: Kaj je predstavljal Pschent?
O: Pschent je bil simbol faraonove moči nad celotnim Egiptom.
V: Katere živali so bile uporabljene pri oblikovanju Pschenta?
O: V zasnovi sta bili uporabljeni dve živali, kobra in grif.
V: Kako sta se kobra in grif imenovala in kaj sta simbolizirala?
O: Bila sta nameščena na sprednji strani Pschenta in sta se imenovala Dve dami. Egipčanska kobra, znana kot uraeus, ki je pripravljena udariti, je bila simbol spodnjeegipčanske boginje Wadjet. Egipčanski grif je bil simbol zgornjeegipčanske boginje Nekhbet.
V: Zakaj sta kobra in grif simbolizirala različne egipčanske boginje?
O: Kobra je bila povezana z boginjo Wadjet, ki so jo častili na severu, sup pa z boginjo Nekhbet, ki so jo častili na jugu. Kombinacija teh dveh simbolov je pomagala označiti združitev Zgornjega in Spodnjega Egipta pod enim vladarjem.
Iskati