Samarkand
Samarkand je znano mesto. Je drugo največje mesto v Uzbekistanu in glavno mesto pokrajine Samarkand.
Mesto leži na stari svileni poti med Kitajsko in Zahodom in je islamsko središče za znanstvene študije. V 14. stoletju je postalo prestolnica Timurjevega (Tamerlanovega) cesarstva, kjer je njegov mavzolej Gur-e Amir. Mošeja Bibi-Khanym ostaja ena najbolj znanih mestnih znamenitosti. Registan je bil starodavno središče mesta.
Leta 2001 je Unesco 2750 let staro mesto kot Samarkand - križišče kultur uvrstil na seznam svetovne dediščine.
Zgodovina
Samarkand je eno najstarejših naseljenih mest na svetu, ki se je razcvetelo na trgovski poti med Kitajsko in Sredozemljem (svilena pot). Včasih je bil Samarkand eno največjih mest Srednje Azije.
Samarkand, ki so ga okoli leta 700 pred našim štetjem ustanovili Perzijci, je bil od samega začetka eno glavnih središč perzijske civilizacije. Marakanda je bilo starogrško ime zanj Aleksander Veliki je mesto osvojil leta 329 pred našim štetjem.
Srednjeveška zgodovina
Na začetku 8. stoletja je Samarkand prišel pod arabski nadzor. Legenda pravi, da sta se pod vladavino Abasidov leta 751 dva kitajska ujetnika naučila skrivnosti izdelave papirja. Tako je bila v Samarkandu ustanovljena prva papirnica v islamskem svetu. Izum se je nato razširil v preostali islamski svet in od tam v Evropo.
Samarkand so leta 1220 oplenili Mongoli pod vodstvom Džingiskana. Nekateri prebivalci so preživeli, vendar je Samarkand pozneje doživel vsaj še en mongolski napad. Mesto je potrebovalo več desetletij, da si je opomoglo od teh nesreč. V knjigi Potovanja Marka Pola, kjer Polo opisuje svoje potovanje po svileni cesti, je Samarkand opisan kot "zelo veliko in veličastno mesto ...". Piše tudi o krščanski cerkvi v Samarkandu, ki je čudežno ostala stati, potem ko so ji odstranili del osrednjega podpornega stebra.
Leta 1370 se je Timur Hromi ali Tamerlan odločil, da bo Samarkand postal prestolnica njegovega imperija, ki se je raztezal od Indije do Turčije. V naslednjih 35 letih je zgradil novo mesto in ga naselil z obrtniki iz vseh krajev, ki jih je osvojil. Timur si je pridobil sloves mecena umetnosti, Samarkand pa je zrasel do približno 150.000 prebivalcev.
Sodobna zgodovina
Leta 1499 so uzbeški Turki prevzeli nadzor nad Samarkandom. Premaknili so prestolnico v Bukaro in Samarkand je začel propadati. Leta 1868 je mesto prešlo pod rusko oblast. Ruski del mesta je bil zgrajen po tem času, večinoma zahodno od starega mesta.
Mesto je pozneje postalo glavno mesto Samarkandske regije v ruskem Turkestanu, njegov pomen pa se je še povečal, ko je leta 1888 v mesto pripeljala transkaspijska železnica. Leta 1925 je postalo glavno mesto Uzbekistanske SSR, leta 1930 pa ga je nadomestil Taškent.
Središče mesta z mošejo Bibi Khanym
