Samarkand (Uzbekistan): zgodovina, znamenitosti, Registan in UNESCO
Odkrijte Samarkand: bogata zgodovina, veličastni Registan, Gur-e Amir, Bibi-Khanym in UNESCO dediščina — vodnik po znamenitostih in kulturnem križišču Svilene poti.
Samarkand je znano mesto. Je drugo največje mesto v Uzbekistanu in glavno mesto pokrajine Samarkand.
Mesto leži na stari svileni poti med Kitajsko in Zahodom in je islamsko središče za znanstvene študije. V 14. stoletju je postalo prestolnica Timurjevega (Tamerlanovega) cesarstva, kjer je njegov mavzolej Gur-e Amir. Mošeja Bibi-Khanym ostaja ena najbolj znanih mestnih znamenitosti. Registan je bil starodavno središče mesta.
Leta 2001 je Unesco 2750 let staro mesto kot Samarkand - križišče kultur uvrstil na seznam svetovne dediščine.
Zgodovina
Samarkand je eno najstarejših naselij v Srednji Aziji — njegovo območje je bilo poseljeno že v antiki, v srednjem veku pa je mesto postalo ključno stičišče trgovskih poti med vzhodom in zahodom. Leta 329 pr. n. št. ga je osvojil Aleksander Veliki, v poznejših stoletjih pa je mesto prešlo pod oblast različnih dinastij. Največji razcvet je doživelo v času Timurovega imperija v 14. in začetku 15. stoletja, ko je bil Samarkand prestolnica in kulturno-znanstveno središče. V 15. stoletju je v mestu deloval tudi znameniti učenjak in astronom Ulugh Beg, ki je v Samarkandu ustanovil observatorij in izdelal natančen zvezdni katalog.
Glavne znamenitosti
Samarkand je znan po bogati islamski arhitekturi, mozaikih in keramičnih oblogah v značilnih modrih in zlato-rumenih odtenkih. Med najpomembnejšimi spomeniki so:
- Registan – osrednji trg in arhitekturni kompleks, obdan s tremi velikimi madrasa (versko-izobraževalnimi ustanovami). Registan je bil politično, versko in kulturno središče mesta.
- Gur-e Amir – mogočen mavzolej Timura (Tamerlana), pomemben primer timuridske arhitekture z impresivnimi kupolami in dekorativnimi ploščicami.
- Bibi-Khanym – ena največjih mošej svojega časa, zgradba je bila zgrajena po vrnitvi Timura z osvajalnih pohodov; danes je delno obnovljena in še vedno navdušuje z monumentalnimi iwan vhodih in ornamentiko.
- Shah-i-Zinda – nekropola in svetišče z vrsto grobnic in kapelic, znano po izjemno bogato poslikanih fasadah in stopnjevanju slogov skozi stoletja.
- Ulugh Begov observatorij – ruševine nekdanjega observatorija iz 15. stoletja, kjer je Ulugh Beg izvajal astronomske meritve in sestavil znan zvezdni katalog (Zij).
Registan
Registan je simbol Samarkanda: velik odprt trg, obdan z monumentalnimi madrasa, ki skupaj ustvarjajo impresiven arhitekturni ansambel. Najpomembnejše madrase so:
- Madrasa Ulugh Beg (začetek 15. stoletja) – ena najstarejših, zgrajena v času Ulugh Begovega vladanja in znana po proporcijah in natančni geometriji dekorjev.
- Sher-Dor Madrasa (17. stoletje) – opazna po okrasju, kjer se pojavljajo tudi živalski motivi, kar je v islamski arhitekturi redkeje videno.
- Tilya-Kori Madrasa (17. stoletje) – znana po zlati notranji dekoraciji (ime pomeni “pozlačeno”), hkrati je služila kot mošeja.
Registan še danes velja za osrednje prizorišče kulturnih dogodkov, večerov in festivalskih prireditev v mestu.
UNESCO in zaščita dediščine
Leta 2001 je Unesco Samarkand vpisal na seznam svetovne dediščine kot Samarkand - križišče kultur, zaradi njegove zgodovinske vloge na svileni poti, izjemne arhitekturne in umetniške vrednosti ter vpliva timuridske kulture na razvoj arhitekture v širši regiji. Vpis vključuje obnovitvena prizadevanja in zaščito številnih spomenikov ter večjih zgodovinskih območij v mestu.
Praktični nasveti za obisk
- Najboljši čas za obisk: pomlad (april–junij) in jesen (september–oktober), ko so temperature zmerne.
- Do mesta je enostavno priti z vlakom ali letalom iz Taškenta; Samarkand ima tudi sodobno železniško povezavo s hitrimi vlakovnimi linijami.
- Pri obisku verskih spomenikov upoštevajte skromno oblačenje in morebitna pravila za fotografiranje v notranjih prostorih.
- V mestu se uporabljata uradno uzbeška in pogosto tudi ruščina; lokalna valuta je uzbeški som.
- Pri ogledu spomenikov preverite urnike in morebitne vstopnine; nekateri objekti so občasno v obnovi, zato je smiselno načrtovati obisk vnaprej.
Samarkand je združitev bogate zgodovine, edinstvene arhitekture in kulturnega pomena — mesto, ki obiskovalcem ponuja vpogled v živahno preteklost svilene poti in izjemne dosežke srednjevečne islamske znanosti in umetnosti.
Zgodovina
Samarkand je eno najstarejših naseljenih mest na svetu, ki se je razcvetelo na trgovski poti med Kitajsko in Sredozemljem (svilena pot). Včasih je bil Samarkand eno največjih mest Srednje Azije.
Samarkand, ki so ga okoli leta 700 pred našim štetjem ustanovili Perzijci, je bil od samega začetka eno glavnih središč perzijske civilizacije. Marakanda je bilo starogrško ime zanj Aleksander Veliki je mesto osvojil leta 329 pred našim štetjem.
Srednjeveška zgodovina
Na začetku 8. stoletja je Samarkand prišel pod arabski nadzor. Legenda pravi, da sta se pod vladavino Abasidov leta 751 dva kitajska ujetnika naučila skrivnosti izdelave papirja. Tako je bila v Samarkandu ustanovljena prva papirnica v islamskem svetu. Izum se je nato razširil v preostali islamski svet in od tam v Evropo.
Samarkand so leta 1220 oplenili Mongoli pod vodstvom Džingiskana. Nekateri prebivalci so preživeli, vendar je Samarkand pozneje doživel vsaj še en mongolski napad. Mesto je potrebovalo več desetletij, da si je opomoglo od teh nesreč. V knjigi Potovanja Marka Pola, kjer Polo opisuje svoje potovanje po svileni cesti, je Samarkand opisan kot "zelo veliko in veličastno mesto ...". Piše tudi o krščanski cerkvi v Samarkandu, ki je čudežno ostala stati, potem ko so ji odstranili del osrednjega podpornega stebra.
Leta 1370 se je Timur Hromi ali Tamerlan odločil, da bo Samarkand postal prestolnica njegovega imperija, ki se je raztezal od Indije do Turčije. V naslednjih 35 letih je zgradil novo mesto in ga naselil z obrtniki iz vseh krajev, ki jih je osvojil. Timur si je pridobil sloves mecena umetnosti, Samarkand pa je zrasel do približno 150.000 prebivalcev.
Sodobna zgodovina
Leta 1499 so uzbeški Turki prevzeli nadzor nad Samarkandom. Premaknili so prestolnico v Bukaro in Samarkand je začel propadati. Leta 1868 je mesto prešlo pod rusko oblast. Ruski del mesta je bil zgrajen po tem času, večinoma zahodno od starega mesta.
Mesto je pozneje postalo glavno mesto Samarkandske regije v ruskem Turkestanu, njegov pomen pa se je še povečal, ko je leta 1888 v mesto pripeljala transkaspijska železnica. Leta 1925 je postalo glavno mesto Uzbekistanske SSR, leta 1930 pa ga je nadomestil Taškent.
Središče mesta z mošejo Bibi Khanym
Iskati