Safir (korund): definicija, lastnosti, nastanek, vrste in uporaba

Safir je kristalna različica minerala korunda, kemično gre za aluminijevega oksida (Al2O3). Safir je isti mineral kot rubinu, le da pri safirju prevladujejo barve razen rdeče — rdeča barva rubina nastane zaradi prisotnosti kroma. Korund kristalizira v trigonalnem sistemu, ima gostoto približno 3,95–4,03 g/cm3, lomni količnik okoli 1,762–1,770, nima izrazite razpokanosti in se po trdoti po lestvici Mohsa (9) uvršča takoj za diamantom (10). Zaradi velike trdote se safir pogosto uporablja tudi kot abraziv in v industrijskih aplikacijah.

Barve, optične lastnosti in posebne vrste

Najbolj znani so modri safirji, vendar se pojavljajo v široki paleti barv: rumeni, oranžni, rožnati, vijolični, zeleni in tudi brezbarvni. V naravi se pojavljajo tudi redke barvne variante, npr. padparadscha (rosato-oranžna), ki je izjemno cenjena. Nekateri safirji spreminjajo barvo glede na osvetlitev (color-change safirji). Barva safirja je eden ključnih dejavnikov njegove vrednosti in je odvisna od primesi elementov, kot so železo, titan in krom.

Obstaja posebna vrsta, imenovana zvezdni safir (star sapphire), pri kateri se zaradi razporeditve belkastih nitk rutila (imenovanih pogosto "svila") pojavi asterizem — vidna šestkraka zvezda, ki se giblje po površini kamna pri premikanju vira svetlobe. Zvezdaste safirje je mogoče segrevati, da se spremeni ali izboljša barva; v nekaterih primerih segrevanje odstrani modro barvo ali belkasto "svilo", pri drugih postopkih pa je mogoče barvo povrniti ali izboljšati.

Nastanek in nahajališča

Safirje najdemo v zemlji kot primarno izpeletene kristale v metamorfnih kamninah in magmatskih pegmatitih ali kot sekundarne nahajališča v prodiščih in aluvialnih usedlinah. Nahajališča dragocenih safirjev so nastala zaradi visokotemperaturnih in/ali metamorfnih procesov ter zamenjavnih (metasomatskih) procesov v skorji.

Najpomembnejše države z zgodovinsko in sodobno rudo safirja so Mjanmar (Burma), Tajska, Indija (vključno z Kašmirjem), Šrilanka, Madagaskar, Avstralija, Kenija in Tanzanija. Znana je tudi nahajališča v ZDA (Montana) in nekaterih drugih regijah. Najdražji in najbolj cenjeni modri safirji pogosto prihajajo iz Kašmirja in Mjanmarja, čeprav imajo tudi izvorni safirji iz Šrilanke in Madagaskarja visoko vrednost.

Zgodovina, simbolika in kultura

Safirji imajo dolgo zgodovino in bogato simboliko. V izročilu najdemo pripovedi, da naj bi bile plošče z desetimi zapovedmi narejene iz safirja, ki naj bi bil tako trden, da ga kladivo ne bi moglo razbiti. Stari Perzijci so verovali, da zemlja leži na velikem safirju in da safir daje modro barvo nebu.

Več stoletij so kralji in kraljice že dolgo uporabljali safir kot simbol sreče, kreposti, modrosti in svetosti. Znani primeri v sodobnejši zgodovini vključujejo Princeso Diano (zaročni prstan z velikim safirjem je postal ikona) in princeso Ano. Britanski kronski dragulji vsebujejo več velikih modrih safirjev, simbola prijaznosti in modrosti vladarjev. Safir je tudi kamen rojstva za september in simbolizira zvestobo, modrost ter resnico.

Laboratorijsko gojenje in obdelave

Safir je bil med prvimi minerali, ki so bili laboratorijsko vzgojeni. Prvi uspešen industrijski postopek je bila tako imenovana plamenska fuzija ali Verneuilov postopek (znan v ljudskem izrazu kot "plamenska fuzija"), ki je omogočil izdelavo velikega števila sintetičnih safirjev. Poleg tega se za laboratorijsko gojenje uporablja tudi nekoliko zahtevnejša metoda flux growth, ki daje pogosto kakovostnejše kristale z manj napakami. Druge tehnike vključujejo Czochralski in v določenih primerih hidrotermalne metode.

Sodobne obdelave naravnih safirjev vključujejo segrevanje (heat treatment) za izboljšanje barve in bistrenja, difuzijske postopke (npr. z berylijem) za spreminjanje barv (zahtevajo razkritje ob prodaji) ter polnjenje razpok z steklenimi materiali za izboljšanje videza. Sintetični safir je kemično identičen naravnemu, vendar ga je možno z napredno gemmološko analizo prepoznati po značilnih inkluzijah in spektralnih znakih; zato se dragoceni safirji pogosto prodajajo s certifikatom neodvisnih laboratorijev.

Uporaba

Poleg uporabe v draguljarstvu je safir pomemben v industriji zaradi svoje trdote, kemične stabilnosti in optičnih lastnosti. Nekatere industrijske uporabe vključujejo:

• obračalska stekla za ure in kamere (safirno steklo),
• okna za optične instrumente in laserje,
• substrati za LED in druge polprevodniške aplikacije,
• leče in optični elementi v natančni optiki,
• abrazivi in polirni materiali za zelo trde površine,
• komponenta v medicinski tehnologiji in instrumentih, kjer je potrebna odpornost proti praskam in kemična vzdržljivost.

Kakovost, vrednost in skrb

Pri ocenjevanju safirjev strokovnjaki upoštevajo štiri glavne dejavnike: barvo (odtenek, nasičenost in ton), čistost (inkluzije), rez (cut) in težo v karatih. Največjo vrednost imajo žive, nasičene barve z dobro enakomernostjo tona in malo vidnimi inkluzijami; posebno cenjeni so modri safirji z bogato, globoko modro barvo in redki padparadscha primerki.

Safir je razmeroma trpežen — za čiščenje ga lahko varno perete v topli milnici in ga nežno obrišete s mehko krpo; pri dragih primerkih priporočamo strokovno čiščenje in redno preverjanje nastavitev v nakitu. Pri nakupu večjih ali dragocenih safirjev je priporočljivo zahtevati laboratorijsko potrdilo, ki navede poreklo, prisotnost zdravljenj oziroma sintetični izvor.

Na kratko: safir (korund) je izjemno trden, estetsko vsestranski mineral z bogato zgodovino, široko paleto barv in pomembnimi industrijskimi ter gemmološkimi uporabami.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je safir?

V: Kako se safir razlikuje od rubina?

V: Kje lahko najdemo safirje?

V: Kaj je posebnega v zgodovini safirja?

V: Kaj je zvezdni safir?

V: Kako trd je safir po Mohsovi lestvici trdote?

V: Kako proizvajamo laboratorijsko vzgojeni safir?

Išči po črki