Sarin: definicija, delovanje, simptomi in zaščita

Sarin je živčni plin, smrtonosni strup. Nacistična Nemčija ga je zasnovala kot kemično orožje za uporabo v vojni.

V Resoluciji ZN št. 687 je bila uvrščena med orožja za množično uničevanje. Proizvodnja in skladiščenje sarina sta bila prepovedana s Konvencijo o kemičnem orožju iz leta 1993, zato je uvrščen na seznam 1.

Sarin je lahko smrtonosen že pri zelo nizkih koncentracijah. Smrt nastopi v 1 do 10 minutah po vdihavanju. Paralizira pljučne mišice. Protistrupi, kot je atropin, lahko človeka rešijo, če ga dajo takoj. Ljudje, ki prejmejo odmerek, ki ni smrtonosen, vendar ne dobijo takojšnjega zdravljenja, lahko utrpijo trajne nevrološke poškodbe.

Sarin tako kot druge živčne strupe napade živčni sistem tako, da prepreči izklop živčnih končičev v mišicah. Smrt običajno nastopi zaradi zadušitve, ker ne more nadzorovati mišic, ki so vključene v dihanje.

Pri vretenčarjih je acetilholin nevrotransmiter, ki se uporablja na živčno-mišičnem stiku, kjer se signali prenašajo med nevroni iz osrednjega živčnega sistema do mišičnih vlaken.

Običajno se acetilholin sprosti iz nevrona, da spodbudi mišico, nato pa ga acetilholinesteraza razgradi. Tako se mišica sprosti. Inhibicija holinesteraze pomeni, da nevrotransmiter še naprej deluje na mišično vlakno. To ustavi dihanje.

Kaj je sarin in osnovne lastnosti

Sarin je brezbarvna, brez vonja ali z blagim vonjem tekočina pri sobni temperaturi, ki se hitro izhlapi v plin. Spada v skupino organskih fosfornih spojin — holinesteraznih inhibitorjev — in deluje zelo hitro. Zaradi visoke toksičnosti in hitrega delovanja je klasificiran kot kemično orožje in je pod strogim mednarodnim nadzorom.

Kako deluje na telo (mehanizem delovanja)

• Sarin inhibira encim acetilholinesterazo, ki razgrajuje nevrotransmiter acetilholin.
• Posledica je kopičenje acetilholina na sinaptičnih mestih in neprestana aktivacija mišic in žlez.
• Za dihanje ključne mišice postanejo prenapete ali paralizirane, kar vodi v zadušitev in smrt, če ni hitrega zdravljenja.

Znaki in simptomi izpostavljenosti

Znaki se pojavijo hitro, lahko že v nekaj sekundah do minutah po izpostavljenosti. Simptomi vključujejo:

• mišične krče in oslabelost, tresenje;
• prekomerno izločanje sline, solzenje in potenje;
• zoženje zenic (mioza), zamegljen vid;
• bolečine v prsih, trebuhu, bruhanje in driska;
• težave z dihanjem, zvonjenje v prsih, kašelj;
• izguba zavesti, konvulzije in smrt pri hudih primerih.

Prva pomoč in zdravljenje

Če sumite na izpostavljenost sarinu, je nujno takojšnje ukrepanje:

• odstranite osebo iz območja izpostavljenosti in poskrbite za lastno varnost (ne vstopajte v območje brez primerne zaščite);
• odstranite oblačila, ki so bila kontaminirana, in jih ločeno shranite v tesno zaprte vreče;
• temeljito sperite kožo in oči z veliko vode in milom; ne drgnite ran;
• pokličite nujno medicinsko pomoč čim prej; pri hudih simptomih je nujno intenzivno zdravljenje v bolnišnici;
• med zdravljenjem se uporabljajo antidoti, predvsem atropin (za znižanje učinka acetilholina) in oksimi (npr. pralidoksim), ter podporno zdravljenje, kot je umetno dihanje.

Antidote in napredno oskrbo morajo aplicirati usposobljeni zdravstveni delavci. Samozdravljenje je lahko nevarno.

Zaščita in preprečevanje

V primeru incidenta z živčnimi strupi izvajajo strokovne službe ukrepe za omejitev škode. Pomembno je:

• sprejeti ukrepe za izogibanje območjem s sumljivim vonjem ali opaznimi izhlapevanji in takoj obvestiti reševalne službe;
• upoštevati navodila oblasti o evakuaciji ali "ostani v prostoru" (shelter-in-place);
• prvo pomoč zagotavljati le, če ste ustrezno zaščiteni; profesionalni reševalci uporabljajo filtrirne ali nepredušne zaščitne maske in obleke;
• površinsko dekontaminacijo (odstranitev oblačil, pranje kože z vodo in milom) izvedejo prizadete osebe ali reševalci; za večjo dekonaminacijo in negotovost pa pustite postopek strokovnjakom.

Pravni in mednarodni vidiki

Sarin je zaradi velike nevarnosti uvrščen med prepovedane kemične snovi; njegova proizvodnja, skladiščenje in uporaba sta prepovedana z Konvencijo o kemičnem orožju iz leta 1993. Uporaba takšnih sredstev v oboroženih spopadih ali proti civilnemu prebivalstvu predstavlja težke kršitve mednarodnega prava in je predmet preiskovanj ter sankcij.

Dolgotrajne posledice in prognoza

Uspeh zdravljenja je tesno povezan s hitrostjo obravnave po izpostavitvi. Preživeli z dolgotrajnimi ali zmernimi odmerki lahko doživljajo trajne nevrološke motnje, kognitivne okvare, kronično utrujenost ali psihične posledice. Redno spremljanje in rehabilitacija sta pogosto potrebna.

Prepoznavanje incidenta in odzivanje skupnosti

Organizacije javne varnosti in zdravstveni sistemi uporabljajo detektorje, opremo in protokole za hitro prepoznavo ter odziv na kemične incidente. V primeru sumljive izpostavitve je najpomembnejše:

• ohraniti mirnost, čim hitreje zapustiti območje in obvestiti ustrezne službe;
• ne dotikati se morebitno kontaminiranih površin ali predmetov;
• če ste priča napadu ali incidentu, poskušajte zabeležiti čim več informacij (kje, kdaj, kdo), ne da bi ogrožali svojo varnost.

Čeprav je učinek sarina lahko hiter in hud, pravočasna medicinska intervencija in ustrezni zaščitni ukrepi znatno povečajo možnosti preživetja in zmanjšajo dolgoročne posledice.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je sarin?

V: Kako nevaren je sarin?

V: Ali je proizvodnja sarina zakonita?

V: Kakšno razvrstitev ima sarin v skladu s Konvencijo o kemičnem orožju?

V: Kakšni so nekateri učinki stika s sarinom?

V: Ali obstaja protistrup za zastrupitev s sarinom?

Išči po črki