Zastavna pravica: zavarovanje posojila, definicija in postopki

Zastavna pravica je pravna terjatev, s katero upnik pridobi zavarovanje za izpolnitev obveznosti dolžnika. Zavarovanje je lahko nepremičnina, osebna lastnina ali katero koli drugo sredstvo, na katerega se nanaša pravica upnika. Najpogosteje se zastavna pravica uporablja za zavarovanje posojila, saj upniku zagotavlja večjo varnost, da bo dolg poplačan tudi v primeru neplačila.

Posojilojemalec je stranka, ki si izposodi sredstva, posojilodajalec pa je tisti, ki denar posodi v zameno za zastavno pravico. Če posojilojemalec ne odplača posojila, lahko posojilodajalec uveljavlja svojo pravico do zavarovanega premoženja: najprej lahko zahteva izvršbo oziroma izterjavo, nato pa premoženje, če je potrebno, zaseže in proda, da iztržen denar porabi za poplačilo dolga. Posojilo, zavarovano s premoženjem, se imenuje zavarovano posojilo (imenovano tudi zastavna pravica). Posojilo brez zavarovanja (na primer kreditna kartica) je nezavarovano posojilo; v takem primeru posojilodajalec nima neposredne pravice do zasebnega premoženja dolžnika, temveč lahko zahteva poplačilo le preko splošnih izvršilnih postopkov.

Vrste zastavnih pravic in zavarovanj

• Hipoteka: posebna zastavna pravica na nepremičninah (pogosto za dolgoročna posojila, npr. stanovanjski krediti). V zemljiško knjigo se vpiše pravica, ki ob določenih pogojih dovoljuje izterjavo iz vrednosti nepremičnine.
• Zastavna pravica na premičninah: zavarovanje s premičnimi predmeti (vozila, stroji, dragocenosti). Lahko gre za posestno zastavno pravico (upnik ima predmet v posesti) ali za založno pravico brez posesti (pod določenimi pogoji in pogosto z registracijo).
• Zastavna pravica na terjatvah: upnik je zavarovan z dospelimi ali nedospelimi terjatvami dolžnika (npr. terjatve do kupcev). Pogosto zahteva vpis na ustrezne registre ali informacijo dolžniku terjatve.

Kako zastavna pravica nastane

• Običajno z dogovorom med dolžnikom in upnikom, ki je lahko del kreditne pogodbe ali posebne zavarovalne pogodbe.
• V primeru nepremičnin je pogost pogoj vpis v zemljiško knjigo; pri nekaterih premičninah ali terjatvah je potrebna registracija v posebnih registrih, da se zagotovi prednost pred drugimi upniki.
• Pogodba mora jasno opredeliti predmet zavarovanja, obveznost, ki jo zavaruje, in pogoje uveljavljanja pravice.

Izvršba in prodaja zavarovanega premoženja

Če dolžnik ne izpolni obveznosti, upnik običajno pošlje opomin in zahtevo za izpolnitev. Če dolžnik ne plača, lahko upnik začne izvršilni postopek (izvršbo), ki poteka po predpisanih pravilih (sodni postopek ali javna dražba). Postopek običajno vključuje:

• urok opozorila in pogodbenih sankcij (npr. zamudne obresti),
• formalno izterjavo ter vložitev izvršilnega zahtevka pri pristojnem organu,
• zaseg zavarovanega predmeta, če to dovoljuje pogodba in zakon,
• prodajo predmetov (javno ali pooblaščeno prodajo) in porazdelitev iztrženih sredstev med upnike.

Pravice in dolžnosti strank

• Pravice upnika: zahtevati poplačilo iz zavarovanega premoženja, zahtevati informacije o stanju dolga, v določenih primerih zahtevati prodajo zavarovanega predmeta.
• Dolžnosti upnika: skrbeti za ohranitev vrednosti zavarovanega predmeta (npr. ne sme ga namerno uničiti) in ravnati v skladu z zakonom med izvršbo; po poplačilu dolga mora zavarovanje odpovedati oziroma izbrisati vpis.
• Pravice dolžnika: izvesti plačilo in zahtevati izbris zastavne pravice, dobiti poročilo o prodaji in porabi sredstev; pritožiti se proti nepravilnostim v postopku izvršbe.

Prednost med upniki

Zavarovani upniki imajo običajno prednost pred nezavarovanimi upniki pri delitvi sredstev, pridobljenih z unovčenjem zavarovanega premoženja. V primeru več zavarovanih upnikov z istim predmetom odločajo datumi vpisov ali posebni dogovori o prednostih. Zato je pri kreditiranju pomembna registracija zavarovalnih pravic in natančna dokumentacija.

Praktični nasveti

• Pred podpisom kreditne pogodbe natančno preberite določbe o zavarovanju in kaznih za neplačilo.
• Če vlagate premoženje kot zavarovanje, ohranite dokazila o lastništvu in morebitne vrednostne ocene.
• Pri morebitnih sporih poiščite pravni nasvet; včasih je mogoče dogovoriti tudi reprogram ali poravnavo, da se izognete prodaji premoženja.
• Po poplačilu dolga zahtevajte uraden izbris zavarovalne pravice iz ustreznih registrov (npr. zemljiške knjige).

Za natančne pravne postopke in posebnosti (npr. vrste registracij ali posebne določbe za določeno vrsto zavarovanja) se posvetujte z odvetnikom ali pravnim svetovalcem, saj se lahko podrobnosti razlikujejo glede na vrsto predmeta, zakonodajo in pogodbo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je varnostni interes?

V: Za kaj se običajno uporablja zavarovanje s premoženjem?

V: Kdo so stranke, ki sodelujejo pri posojilu z zavarovanjem?

V: Kaj se zgodi, če posojilojemalec ne odplača posojila pri posojilu z zastavno pravico?

V: Kaj je zavarovano posojilo?

V: Kaj je nezavarovano posojilo?

V: Kaj se zgodi, če posojilodajalec pri nezavarovanem posojilu ne more ničesar zaseči?

Išči po črki