Določanje spola

Določanje z okoljem

Pri mnogih vrstah je spol odvisen od okoljskih dejavnikov med razvojem. Pri mnogih plazilcih je spol odvisen od temperature. Temperatura, ki jo zarodki doživijo med razvojem, določa spol organizma. Pri nekaterih želvah se na primer samci razvijejo pri nižjih temperaturah inkubacije kot samice; ta razlika v kritičnih temperaturah je lahko le 1-2 °C.

Veliko rib tekom življenja spremeni spol. Ta pojav se imenuje sekvenčni hermafroditizem. Pri klovnih so manjše ribe samci, dominantna in največja riba v skupini pa postane samica. Pri mnogih brancinih je obratno - večina rib je ob rojstvu ženskega spola, ko dosežejo določeno velikost, pa postanejo moške. Zaporedni hermafroditi lahko tekom življenja proizvedejo obe vrsti gamet, vendar so v vsakem trenutku bodisi samice bodisi samci.

Pri nekaterih praprotih je privzeti spol hermafrodit, vendar na praproti, ki rastejo v zemlji, v kateri so prej živeli hermafroditi, preostali hormoni vplivajo tako, da se razvijejo kot moški.

Klovni so sprva samci; največja riba v skupini postane samica.

Genetska določitev

Najpogostejši način določanja spola so geni. Tako je spol organizma določen z genomom, ki ga dobi. Aleli, ki vplivajo na spolni razvoj, so lahko na istem kromosomu ali pa tudi ne. Če so, se ta kromosom imenuje spolni kromosom, geni na njem pa so "povezani s spolom". Spol je določen z dejstvom, da obstaja spolni kromosom (ki lahko manjka), ali z njihovim številom. Ker je genetska določitev spola odvisna od ujemanja kromosomov, je običajno enako število moških in ženskih potomcev.

Različni genetski sistemi

Ljudje in drugi sesalci imajo sistem določanja spola XY: kromosom Y je nosilec dejavnikov, ki so odgovorni za moški razvoj. Če kromosoma Y ni, je privzeti spol ženska. Sesalci XX so ženske, XY pa moški. Spolno določanje XY je prisotno tudi pri drugih organizmih, vključno s sadno mušico in nekaterimi rastlinami. V nekaterih primerih, tudi pri sadni mušici, spol določa število kromosomov X in ne prisotnost kromosoma Y.

Ptice imajo sistem, ki deluje v obratni smeri: imenuje se sistem določanja spola ZW. Kromosom Z ima dejavnike za razvoj samic. Privzeto (če kromosom manjka) bo organizem moškega spola., V tem primeru so osebki ZZ moški, ZW pa ženski. Večina metuljev in moljev ima prav tako sistem določanja spola ZW. Tako pri sistemih določanja spola XY kot ZW je spolni kromosom, ki nosi kritične dejavnike, pogosto bistveno manjši in nosi le malo več kot gene, potrebne za sprožitev razvoja določenega spola.

Številne žuželke uporabljajo sistem določanja spola, ki temelji na številu spolnih kromosomov. To se imenuje določanje spola XX/XO - O pomeni odsotnost spolnega kromosoma. Vsi drugi kromosomi v teh organizmih so diploidni, organizmi pa lahko podedujejo enega ali dva kromosoma X. Na primer pri čričkih se žuželke z enim kromosomom X razvijejo kot samci, medtem ko se žuželke z dvema razvijejo kot samice. Pri nematodi C. elegans je večina črvov samooplodnih hermafroditov XX, vendar občasno zaradi nepravilnosti pri dedovanju kromosomov redno nastajajo osebki s samo enim kromosomom X - ti osebki XO so plodni samci (in polovica njihovih potomcev so samci).

Druge žuželke, vključno z medonosnimi čebelami in mravljami, uporabljajo haploidno-diploidni sistem določanja spola. V tem primeru so diploidni osebki običajno samice, haploidni osebki (ki se razvijejo iz neoplojenih jajčec) pa so samci. Ta sistem določanja spola povzroča zelo pristransko razmerje med spoloma, saj je spol potomcev določen z oploditvijo in ne z razporeditvijo kromosomov med mejozo.

Nenormalnosti

Včasih organizem razvije videz samcev in samic. Takrat gre za interseksualca in je redek. Čeprav lahko takšne organizme imenujemo hermafroditi, to ni pravilno, saj je pri interseksualnih organizmih bodisi moški bodisi ženski vidik sterilen.

Tako kot ljudje in drugi sesalci ima tudi navadna sadna mušica sistem določanja spola XY.